Beowulf staroangleška epska pesnitev zgodba, liki, analiza in pomen

Beowulf je staroangleška junaška epska pesem. Kdo jo je napisal, ni znano, prav tako ni enotnega mnenja o času nastanka. Najpogosteje se umešča med 8. in začetkom 11. stoletja; pesem ima le en rokopisni vir, prepisan okoli leta 1000–1010. Beowulf je dolg 3182 vrstic. Tolkien je leta 1940 v eseju O prevajanju Beowulfa opisal in ponazoril številne značilnosti staroangleške poezije; že leta 1936 je v znamenitem predavanju o »pošastih in kritikih« pomembno vplival na razumevanje pesnitve.

Zgodba na kratko

Dogajanje je postavljeno v Skandinavijo 6. stoletja. Danski kralj Hrothgar zgradi veliko dvorano Heorot, kjer praznuje s svojimi bojevniki. Veselje zmoti pošast Grendel, ki ponoči pobija in žre može. Novica doseže Geatland (jug današnje Švedske), kjer se mladi junak Beowulf odpravi v pomoč.

Prvi boj: Beowulf v Heorotu brez orožja zgrabi Grendela in mu odtrga roko; pošast pobegne v močvirje in pogine.
Drugi boj: Grendelova mati napade Heorot iz maščevanja. Beowulf jo zasleduje v votlino pod jezerom, kjer jo ubije s starodavnim orjaškim mečem in odseka glavo še mrtvemu Grendelu. Hrothgar ga bogato obdari.
Tretji boj: Po vrnitvi v domovino Beowulf sčasoma postane geatski kralj in vlada petdeset let. Stari, brez dediča, se sooči z zmajem, ki ga je razdražil ukraden kelih. V boju mu ostane zvest mlad bojevnik Wiglaf; skupaj premagata zmaja, a Beowulf zaradi ran umre. Geati mu zgradijo veliko gomilo in žalujejo nad negotovo prihodnostjo.

Glavni junak pesmi je Beowulf. V pesmi se Beowulf bori s tremi pošastmi: Grendel in Grendelova mati, pozneje pa še neimenovani zmaj.

Osebe in vloge

Beowulf: geatski junak in kasneje kralj; uteleša pogum, velikodušnost in zvestobo.
Kralj Hrothgar: danski vladar, gostitelj Beowulfa; simbol modrosti in preizkušenega kraljevanja.
Wealhtheow: Hrothgarjeva kraljica; vloga posredovalke miru in reda v dvorani.
Unferth: Hrothgarjev bojevnik, ki dvomi o Beowulfovi slavi; kasneje mu prizna vrednost in mu podari meč Hrunting.
Hygelac in Hygd: geatski kralj in kraljica; Beowulfova zaščitnika ob vrnitvi domov.
Wiglaf: zvest mladi bojevnik, ki Beowulfu pomaga v boju z zmajem; pooseblja ideal zvestobe (comitatus).
Grendel in njegova mati: pošasti s prvinami izgnanstva in maščevanja; v pesmi povezani s Kajnovim rodom.
Zmaj: stražar zaklada in simbol uničujoče pohlepnosti ter minljivosti.

Slog, jezik in zgradba

Verz: aliterativni dvohemistični verzi s pavzo (cezuro); ritmi in zaporedja poudarjenih soglasnikov vodijo pesemski tok.
Stilistika: pogosti so kenningi (metaforične zloženke, npr. »morska pot« za morje), litota (zmanjševalni učinek) in formulaične ponovitve.
Zgradba: tri glavne bitke obkrožajo epizode, rodovnike in digresije (npr. Sigemund, Finnsburg), ki širijo zgodovinski in moralni okvir. Zaključek ima elegični ton.
Jezik rokopisa: zapis v poznostaroangleškem (zahodnosaksonskem) knjižnem jeziku, ki je morda prepis starejše, ustno oblikovane snovi.

Motivi in teme

Slava in darovi: družbeni red temelji na vezi med vladarjem in spremstvom (comitatus), na darovanju in povračilu.
Usoda (wyrd) in minljivost: tudi najmočnejše junake doletita starost in smrt; pesem je pogosto brana kot elegija o neizogibnem razpadu.
Pravica in maščevanje: ravnotežje med krvnim maščevanjem in modrostjo vladarja (Hrothgarjev nauk Beowulfu) je osrednja etična napetost.
Krščansko–poganski preplet: pripoved o poganskih Skandinavcih vključuje krščanske refleksije (sklici na Boga, Kajna), pogrebne običaje in usodno etiko pa zaznamuje predkrščanski svet.
Dvorana Heorot: simbol skupnosti, reda in človeškega sveta, ki ga ogrožajo sile kaosa (močvirja, tema, pošasti).
Vloga žensk: kraljice kot »tkalke miru« (Wealhtheow, Hildeburh) opozarjajo na krhkost zavezništev.

Nastanek, viri in zgodovinskost

Rokopis: del t. i. Nowellovega kodeksa (British Library, Cotton MS Vitellius A.xv), delo dveh pisarjev; rokopis je bil poškodovan v požaru leta 1731, a je ohranjen.
Zgodovinski odmevi: lik geatskega kralja Hygelaca je zgodovinsko izpričan; rodovniki in spopadi se ujemajo z nekaterimi skandinavskimi tradicijami.
Ustno izročilo: pesem verjetno prepleta starejše junaške zgodbe, preoblikovane v enotno kompozicijo z močno moralno in simbolno zasnovo.

Analiza in pomen

Pošasti kot ogledala ljudi: Grendel in njegova mati odsevata družbeno izključenost in logiko maščevanja, zmaj pa rušilnost pohlepa in neizbežnost propada.
Beowulfova pot: od mladega junaka do odgovornega kralja; zadnja bitka preizkusi etos voditeljstva in zvestobo spremstva.
Etika vladanja: Hrothgarjev govor o napuhu in milosti izpostavi, da slava brez modrosti vodi v pogubo.
Elegični ton: sklep s pogrebom in strahom Geatov pred sovražniki podčrta minljivost človeških dosežkov.

Recepcija, raziskave in prevodi

Raziskovalni prelom: Tolkien je prispeval k temu, da se pesem bere kot celovita umetnina, ne le kot vir mitoloških podatkov.
Prevodi in priredbe: Beowulf je preveden v številne jezike v prozi in verzu; obstajajo sodobne priredbe, uprizoritve in filmske adaptacije.
Vpliv: pesnitev je vplivala na sodobno fantazijsko književnost, študije germanskih tradicij in razumevanje zgodnjesrednjeveške Evrope.

Zakaj brati Beowulfa danes? Zaradi energičnega ritma, mitične širine in etičnih vprašanj o voditeljstvu, skupnosti in minljivosti. Bralcu ponuja vpogled v svet, kjer sta slava in čast prepleteni z dvomom, strahom in modrostjo – teme, ki ostajajo žive tudi v sodobnosti.

Zgodba

Hrothgar, danski kralj, je zgradil veliko medeno dvorano, ki se imenuje Heorot. Hrothgar in njegovo ljudstvo živijo dobro in praznujejo v Heorotu. Nato pa jih napade Grendel, ki vsako noč pride v Heorot in pobije nekaj Hrothgarjevih ljudi.

Beowulf je bojevnik iz Geatlandije (današnja južna Švedska). Slišal je za Hrotgarjeve težave s Grendelom. Beowulf in njegovi možje zapustijo Geatlandijo, da bi pomagali kralju Hrothgarju.

Beowulf in njegovi možje prenočijo v Heorotu. Ko jih Grendel pride ubiti, se Beowulf z njim spopade. Beowulf odtrga Grendelovo roko od telesa in jo prilepi na steno kot trofejo. Grendel pobegne na svoj dom v močvirju, kjer umre. Vsi so veseli, da je Grendel ubit, in praznujejo. Toda naslednjo noč Grendlova mati pride v Heorot in iz maščevanja ubije veliko ljudi ter zgrabi Grendlovo roko. Beowulf se odpravi v močvirje, kjer sta živela Grendel in njegova mati. Beowulf se spopade z Grendlovo materjo in jo ubije.

Beowulf pozneje postane kralj. Spopade se z zmajem, ki je živel v krstilnici. S pomočjo mladeniča Wiglafa Beowulf ubije zmaja. Beowulf je v zadnji bitki ranjen in umre, Wiglafa pa okrona za svojega naslednika.

Prilagoditve

Zgodba o Beowulfu je bila pogosto predstavljena v knjigah, gledaliških igrah in filmih. Včasih se pripoveduje celotna zgodba, včasih pa le njeni deli. Včasih je zaplet spremenjen. Včasih so iz zgodbe povzete le ideje ali teme. Nekateri primeri so:

Beowulf (film iz leta 1999)
Beowulf in Grendel (film iz leta 2005)
Grendel (film iz leta 2007)
Eaters of the Dead, knjiga Michaela Crichtona (1976)
Grendel, knjiga Johna Gardnerja (1971)
The Ring-givers, knjiga W. H. Canawaya (1958).

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Beowulf?

O: Beowulf je staroangleška junaška epska pesem.

V: Kdo je avtor Beowulfa?

O: Ni znano, kdo je napisal Beowulf.

V: Kdaj je bil napisan Beowulf?

O: O tem, kdaj je bil Beowulf napisan, ni soglasja, ocene se gibljejo med letoma 608 in 1000 našega štetja.

V: Kako dolg je Beowulf?

O: Beowulf je dolg 3182 vrstic.

V: Kdo je glavni junak Beowulfa?

O: Glavni junak Beowulfa je Beowulf.

V: Kdo so pošasti, s katerimi se Beowulf bori v pesmi?

O: Beowulf se v pesmi bori s tremi pošastmi: Grendela, Grendelovo mater in kasneje v svojem življenju neimenovanega zmaja.

V: Kaj je Tolkien naredil v zvezi z Beowulfom?

O: Tolkien je leta 1940 v eseju O prevajanju Beowulfa opisal in ponazoril številne značilnosti staroangleške poezije.