Spletna aplikacija
Spletna aplikacija je programska aplikacija, ki se izvaja v oddaljenem strežniku. V večini primerov se za dostop do spletnih aplikacij prek omrežja, kot je internet, uporabljajo spletni brskalniki. Nekatere spletne aplikacije se uporabljajo v intranetu, na primer v podjetjih in šolah. Spletne aplikacije se razlikujejo od drugih aplikacij, ker jih ni treba namestiti.
Nekateri primeri spletnih aplikacij so: Facebook (družabna omrežja), Flickr (izmenjava fotografij), Mibbit (klepet) in Wikipedija.
Spletne aplikacije so priljubljene, ker ima večina računalniških operacijskih sistemov spletne brskalnike. Programerji lahko enostavno spremenijo spletno aplikacijo. Uporabnikom za prikaz teh sprememb ni treba namestiti nove programske opreme.
Ikona WorldClock.
Prednosti in slabosti
Prednosti
- Spletne aplikacije se zaženejo v brskalniku, zato ni potrebna zapletena namestitev.
- Spletne aplikacije zahtevajo zelo malo prostora na disku (ali računske moči) na odjemalcu. Odjemalec samo prikazuje podatke.
- Spletne aplikacije rešujejo nekatera "vprašanja združljivosti" (Windows, Mac, Linux); potrebujemo le brskalnik.
- V številnih primerih so podatki shranjeni tudi na daljavo. Tako kot pri drugih oblikah računalništva v oblaku lahko to omogoča enostavno komunikacijo in sodelovanje.
- Pomoč za komunikacijo in pošto
Pomanjkljivosti
- Ker se izvajajo v spletnem brskalniku, je večina spletnih aplikacij videti povsem drugače kot običajni programi. Uporabniška izkušnja ali enostavnost uporabe je drugačna in nekaterim morda ni všeč.
- Spletne aplikacije je treba kodirati v skladu s standardi. Uporablja se lahko kateri koli brskalnik, ki prav tako upošteva standard. Majhne spremembe pri izvajanju standarda v določenem brskalniku lahko temu brskalniku preprečijo uporabo spletne aplikacije.
- Spletne aplikacije ves čas potrebujejo povezavo s strežnikom, v katerem se izvaja aplikacija. Povezava lahko potrebuje določeno pasovno širino. Brez ustrezne povezave aplikacija morda ne bo mogla biti uporabna, v najslabšem primeru pa se lahko izgubijo podatki.
- Številne aplikacije so odvisne od strežnika, ki jih gosti. Ko se strežnik izklopi ali podjetje propade, aplikacije ni več mogoče uporabljati. Tradicionalne aplikacije še naprej delujejo.
- Podjetje, ki ponuja spletno aplikacijo, ima nad njo popoln nadzor. To tudi pomeni, da lahko novo različico izda, kadar želi; možnost "preskočiti" manj priljubljeno različico ne obstaja.
- V številnih primerih so podatki shranjeni tudi na daljavo. Morda podatkov ne bo mogoče izvoziti, da bi jih lahko uporabili v drugi aplikaciji.
- Podjetje lahko teoretično spremlja vse, kar počnejo uporabniki. To lahko povzroči težave z zasebnostjo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je spletna aplikacija?
O: Spletna aplikacija je programska aplikacija, ki jo je mogoče zagnati, ne da bi bila nameščena na odjemalcu, in ima več delov.
V: Kateri so različni deli spletne aplikacije?
O: Različni deli spletne aplikacije vključujejo del, ki se izvaja na oddaljenem spletnem strežniku, in drugi del, ki se izvaja na odjemalcu, običajno v spletnem brskalniku.
V: Kako komunicirajo različni deli spletne aplikacije?
O: Različni deli spletne aplikacije med seboj komunicirajo prek računalniškega omrežja, kot je internet, z uporabo protokola HTTP.
V: Kaj je model odjemalec-strežnik?
O: Model odjemalec-strežnik je vrsta zasnove aplikacije, pri kateri so programske aplikacije razdeljene na dele, ki se običajno imenujejo nivoji.
V: Koliko nivojev je običajno v aplikaciji s tremi nivoji?
O: Tristopenjsko aplikacijo običajno sestavljajo trije nivoji: Predstavitveni nivo, aplikacijski nivo in nivo za shranjevanje.
V: Kateri so pogosti primeri spletnih aplikacij?
O: Nekateri pogosti primeri spletnih aplikacij so tiste, ki se uporabljajo za spletno pošto, spletno bančništvo in spletna mesta družbenih medijev, kot je Wikipedia.
V: Kateri protokol se najpogosteje uporablja za spletne aplikacije?
O: Za spletne aplikacije se najpogosteje uporablja protokol HTTP.
