Spletna aplikacija: definicija, primeri in delovanje brez namestitve

Spletna aplikacija je programska aplikacija, ki se izvaja v oddaljenem strežniku. V večini primerov se za dostop do spletnih aplikacij prek omrežja, kot je internet, uporabljajo spletni brskalniki. Nekatere spletne aplikacije se uporabljajo v intranetu, na primer v podjetjih in šolah. Spletne aplikacije se razlikujejo od drugih aplikacij, ker jih ni treba namestiti.

Nekateri primeri spletnih aplikacij so: Facebook (družabna omrežja), Flickr (izmenjava fotografij), Mibbit (klepet) in Wikipedija.

Spletne aplikacije so priljubljene, ker ima večina računalniških operacijskih sistemov spletne brskalnike. Programerji lahko enostavno spremenijo spletno aplikacijo. Uporabnikom za prikaz teh sprememb ni treba namestiti nove programske opreme.

Kaj še vključuje spletna aplikacija

Spletna aplikacija običajno vsebuje dve glavni plasti:

Front-end (odjemalec): uporabniški vmesnik, ki teče v brskalniku. Uporablja tehnologije, kot so HTML, CSS in JavaScript (pogosto z ogrodji kot so React, Angular ali Vue).
Back-end (strežnik): obdelava logike, dostop do baze podatkov in API-jev. Pogoste tehnologije za strežniški del so Node.js, Python, Ruby, Java, PHP ipd.

Kako spletna aplikacija deluje

Običajen potek delovanja:

Uporabnik v brskalniku pošlje zahtevo (npr. odpre strani ali izvede dejanje).
Zahteva pride do strežnika, kjer se obdelajo podatki (prijava, iskanje, zapis v bazo ...).
Strežnik vrne odgovor, pogosto v obliki HTML strani ali podatkov v JSON formatu (API).
Front-end prikaže rezultate in omogoči nadaljnjo interakcijo brez ponovnega nalaganja celotne strani (pri enostranskih aplikacijah, SPA).

Ključne tehnologije in pojmi

AJAX/Fetch/REST API: asinhrono komunikacijo med brskalnikom in strežnikom.
WebSockets: dvosmerna povezava v realnem času (za klepet, obveščanje, sodelovanje).
Baze podatkov: relacijske (MySQL, PostgreSQL) in nerelacijske (MongoDB) za hranjenje podatkov.
CDN in predpomnjenje: za hitrejše nalaganje vsebine in boljšo razpoložljivost.
Kontenerji in oblak: naslavljanje z Dockerjem, Kubernetesom, gostovanje v AWS, Azure, Google Cloud ipd.

Prednosti spletnih aplikacij

Ni potrebe po namestitvi: uporabnik dobi dostop preko brskalnika.
Enostavne posodobitve: spremembe se izvajajo centralno na strežniku, uporabniki takoj dobijo nove funkcije.
Mnogoplatformnost: delujejo na različnih napravah in operacijskih sistemih, če je vmesnik prilagojen (responsive design).
Centralno upravljanje podatkov: lažje varnostno kopiranje, sinhronizacija in nadzor dostopa.

Slabosti in omejitve

Odvisnost od povezave: brez internetne povezave so omejene (razen če podpirajo offline tehnologije).
Varnostni izzivi: izpostavljenost spletnim napadom (XSS, CSRF, SQL injection) zahteva skrbno zaščito.
Omejitve zmogljivosti: pri zelo zahtevnih grafičnih ali sistemskih operacijah so lahko manj učinkovite kot natvive aplikacije.

Varnostne prakse

Uporaba HTTPS za šifriranje komunikacije.
Pravilna avtorizacija in avtentikacija (OAuth, JWT, dvostopenjska avtentikacija).
Validacija in sanitizacija vnosov na strežniški strani.
Redno posodabljanje knjižnic in spremljanje varnostnih ranljivosti.

Napredne teme: PWA in offline način

Progressive Web Apps (PWA) združujejo prednosti spletnih in mobilnih aplikacij: lahko delujejo offline (z uporabo service workerjev), so lahko "namestljive" na namizje ali mobilni zaslon in podpirajo obvestila. To omogoča boljšo uporabniško izkušnjo tudi brez stalne povezave.

Optimizacija zmogljivosti in vzdrževanje

Predpomnjenje (caching) vsebine in rezultatov poizvedb.
Minifikacija in združevanje JavaScript/CSS datotek.
Uporaba CDN za statične vire (slike, skripte).
Monitoring in avtomatsko skaliranje strežnikov za obremenitve.

Primeri uporabe

Poleg naštetih primerov, kot so Facebook, Flickr, Mibbit in Wikipedija, so spletne aplikacije prisotne v:

Poslovnih sistemih (ERP, CRM, intranet portali).
Spletnih trgovinah in plačilnih sistemih.
Spletnih pisarniških orodjih (urejevalniki dokumentov, e-pošta).
Spletnih storitvah za sodelovanje (projektno vodenje, video konference).

Kdaj izbrati spletno aplikacijo

Spletna aplikacija je smiselna, če želite hitro distribuirati spremembe širokemu krogu uporabnikov, potrebujete dostop z različnih naprav in želite centralno upravljati podatke. Če pa potrebujete polni dostop do strojnih virov ali delovanje brez povezave v vseh pogojih, je morda primernejša namizna ali mobilna natvna aplikacija.

Za razvoj, varnost in zanesljivost spletne aplikacije je pomembno načrtovanje arhitekture, izbira pravih tehnologij ter redno vzdrževanje in spremljanje delovanja.

Ikona WorldClock.

Prednosti in slabosti

Prednosti

Spletne aplikacije se zaženejo v brskalniku, zato ni potrebna zapletena namestitev.
Spletne aplikacije zahtevajo zelo malo prostora na disku (ali računske moči) na odjemalcu. Odjemalec samo prikazuje podatke.
Spletne aplikacije rešujejo nekatera "vprašanja združljivosti" (Windows, Mac, Linux); potrebujemo le brskalnik.
V številnih primerih so podatki shranjeni tudi na daljavo. Tako kot pri drugih oblikah računalništva v oblaku lahko to omogoča enostavno komunikacijo in sodelovanje.
Pomoč za komunikacijo in pošto

Pomanjkljivosti

Ker se izvajajo v spletnem brskalniku, je večina spletnih aplikacij videti povsem drugače kot običajni programi. Uporabniška izkušnja ali enostavnost uporabe je drugačna in nekaterim morda ni všeč.
Spletne aplikacije je treba kodirati v skladu s standardi. Uporablja se lahko kateri koli brskalnik, ki prav tako upošteva standard. Majhne spremembe pri izvajanju standarda v določenem brskalniku lahko temu brskalniku preprečijo uporabo spletne aplikacije.
Spletne aplikacije ves čas potrebujejo povezavo s strežnikom, v katerem se izvaja aplikacija. Povezava lahko potrebuje določeno pasovno širino. Brez ustrezne povezave aplikacija morda ne bo mogla biti uporabna, v najslabšem primeru pa se lahko izgubijo podatki.
Številne aplikacije so odvisne od strežnika, ki jih gosti. Ko se strežnik izklopi ali podjetje propade, aplikacije ni več mogoče uporabljati. Tradicionalne aplikacije še naprej delujejo.
Podjetje, ki ponuja spletno aplikacijo, ima nad njo popoln nadzor. To tudi pomeni, da lahko novo različico izda, kadar želi; možnost "preskočiti" manj priljubljeno različico ne obstaja.
V številnih primerih so podatki shranjeni tudi na daljavo. Morda podatkov ne bo mogoče izvoziti, da bi jih lahko uporabili v drugi aplikaciji.
Podjetje lahko teoretično spremlja vse, kar počnejo uporabniki. To lahko povzroči težave z zasebnostjo.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je spletna aplikacija?

O: Spletna aplikacija je programska aplikacija, ki jo je mogoče zagnati, ne da bi bila nameščena na odjemalcu, in ima več delov.

V: Kateri so različni deli spletne aplikacije?

O: Različni deli spletne aplikacije vključujejo del, ki se izvaja na oddaljenem spletnem strežniku, in drugi del, ki se izvaja na odjemalcu, običajno v spletnem brskalniku.

V: Kako komunicirajo različni deli spletne aplikacije?

O: Različni deli spletne aplikacije med seboj komunicirajo prek računalniškega omrežja, kot je internet, z uporabo protokola HTTP.

V: Kaj je model odjemalec-strežnik?

O: Model odjemalec-strežnik je vrsta zasnove aplikacije, pri kateri so programske aplikacije razdeljene na dele, ki se običajno imenujejo nivoji.

V: Koliko nivojev je običajno v aplikaciji s tremi nivoji?

O: Tristopenjsko aplikacijo običajno sestavljajo trije nivoji: Predstavitveni nivo, aplikacijski nivo in nivo za shranjevanje.

V: Kateri so pogosti primeri spletnih aplikacij?

O: Nekateri pogosti primeri spletnih aplikacij so tiste, ki se uporabljajo za spletno pošto, spletno bančništvo in spletna mesta družbenih medijev, kot je Wikipedia.

V: Kateri protokol se najpogosteje uporablja za spletne aplikacije?

O: Za spletne aplikacije se najpogosteje uporablja protokol HTTP.