Zahodna planota (Avstralski ščit) – največja avstralska drenažna enota
Zahodna planota (Avstralski ščit) – največja avstralska drenažna enota (2.700.000 km²): obsežna suha puščava, redki vodnjaki in izjemni geološki ostanki Gondvane.
Zahodna planota
(včasih imenovana tudi Avstralski ščit) je največja avstralska drenažna enota in je sestavljena pretežno iz ostankov starodavnega kamnitega ščita Gondvane. Pokriva približno dve tretjini kontinenta — okoli 2.700.000 kvadratnih kilometrov suhega ozemlja, vključno z velikimi deli Zahodne Avstralije, Južne Avstralije in Severnega teritorija. Za primerjavo: njegova velikost je približno enaka velikosti celinske Evrope od Poljske proti zahodu do Portugalske. Gre za največjo avstralsko drenažno (osuševalno) enoto, kjer so površinske vode večinoma odsotne ali le zelo občasne.
Geologija in pokrajina
Zahodna planota je pretežno sestavljena iz zelo starih kamnin in kratonov, katerih nastanek sega milijarde let nazaj. Na površju so pogosto izpostavljene granitne in metamorfne kamnine, prekrita s debelo plastjo regolita, kasnim lateritom ali peščenimi nanosi. Površje je večinoma nizko in postopno, vendar vključuje številne specifične reliefne oblike: peščene planote in sipine, kamnite "gibber" planote, mavrične skalne inselberge, apnenčaste ravnine (npr. Nullarbor) ter posamezne višje masive in platoje.
Klimatske razmere
Podnebje na Zahodnem planotskem območju je večinoma suho do polsuho. Padavine so nizke in zelo spremenljive, povprečno med 100 in 350 mm na leto (približno 4 do 14 palcev), vendar se posamezna območja in leta močno razlikujejo. Izhlapevanje je visoko, vetrovi so pogosti, občasno pa območje prizadenejo cikloni in močni nalivi, zlasti v severozahodnih delih. Zaradi majhnih in neenakomernih padavin ni stabilnega vzorca odtoka — večina vode hitro izhlapi ali se zbere v začasnih jezerih in slanih ravnicah.
Hidrologija in drenaža
Na Zahodni planoti ni trajnih, stalnih rek. Splošni trend drenaže je usmerjen k notranjosti kontinenta — površinski odtok vodi v notranje bazene in slane jezera (playe in slani preseki), kjer se voda ob sušnih obdobjih hitro izhlapi in pušča solne usedline. Po močnem deževju se pojavijo epizodni oziroma občasni tokovi in začasna jezera. Primeri notranjih bazenov v širšem centralnem delu celine so slana jezera, kot je basen okoli Lake Eyre, ki sprejema del vezanega odtoka s sosednjih območij.
Rastlinstvo in živalstvo
Vegetacija je prilagojena sušnim razmeram: prevladujejo sklerofitne, suši odporne rastline, kot so trnate grmi (acacije), trave iz rodu spinifex in razširjene vrst eukaliptov v bolj vlažnih predelih ali ob občasnih vodotokih. Ob slanih ravnicah in apnenčastih planotah rastejo halofilne rastline, solnati pasovi in redke travne skupnosti.
Živalstvo vključuje vrste, ki prenesejo dolga sušna obdobja: različni kenguruji in valabiji, drobne sesalce in več vrst plazilcev ter ptic. Veliko vrst je endemičnih in povezanih z lokalnimi habitati, kamninskimi poljedami ali peščenimi sipinami.
Človek in gospodarstvo
Območje je redko poseljeno; prebivalstvo živi predvsem ob obrobjih in v oazah, kjer so pogoji bolj ugodni. Avtohtoni ljudje (aboriginske skupnosti) so tukaj prisotni že več deset tisoč let in imajo globoko znanje o preživetju v sušnih razmerah ter kulturne povezave z zemljo.
- Gospodarsko je Zahodna planota pomembna zaradi rudarstva — področja, kot so Pilbara in več drugih rudarskih žarišč v Zahodni Avstraliji in Južni Avstraliji, so bogata z železovo rudo, zlatom, boksitom, nikljem in drugimi minerali.
- Pastirstvo (govedoreja in v preteklosti ovčereja) je razširjeno na velikih pašnikih, pogosto kot obsežni pašni najemi.
- Turizem priteguje obiskovalce zaradi edinstvenih puščavskih in skalnih pokrajin, kulturne dediščine avtohtonih ljudstev in naravnih rezervatov.
Varstvo narave
Kljub negostoljubnim pogojem so nekatera območja zaščitena z nacionalnimi parki, rezervati in ohranitvenimi programi, ki varujejo redke in ogrožene vrste ter pomembne naravne sestave. Ohranitev podzemnih vodnih virov, zaščita habitatov in sodelovanje z avtohtonimi skupnostmi so ključni za trajnostne ukrepe v regiji.
Povzetek
Zahodna planota ali Avstralski ščit predstavlja obsežno, starodavno in večinoma suho območje Avstralije z značilno notranjo drenažo, nizkimi in spremenljivimi padavinami ter nenavadno in prilagojeno floro in favno. Je hkrati pomembno gospodarsko območje zaradi mineralnih virov in kulturno bogato območje z dolgo zgodovino prisotnosti avtohtonih ljudstev.
Glej tudi
- Avstralski ščit
- Kraton Pilbara
- Kraton Yilgarn
- Velika puščava Victoria
Vprašanja in odgovori
V: Katere so koordinate avstralskega ščita?
O: Koordinate Avstralskega ščita so 26°00′00″ j. š. in 129°00′00″ v. d.
V: Kaj je avstralski ščit?
O: Avstralski ščit, znan tudi kot Zahodna planota, je največji drenažni del Avstralije, ki pokriva dve tretjini celine.
V: Iz česa je večinoma sestavljen avstralski ščit?
O: Avstralski ščit je sestavljen predvsem iz starega kamninskega ščita Gondwane.
V: Kolikšen del avstralske celine pokriva avstralski ščit?
O: Avstralski ščit pokriva dve tretjini celine.
V: Kolikšna je povprečna količina padavin v Avstralskem ščitu?
O: Povprečna količina padavin v Avstralskem ščitu se razlikuje od območja do območja in znaša od 100 do 350 mm na leto.
V: Ali so na Avstralskem ščitu stalni vodotoki?
O: Ne, v Avstralskem ščitu ni stalnih vodotokov.
V: S katerimi izzivi se sooča Avstralija v zvezi s pomanjkanjem vode?
O: Avstralija se sooča z vse hujšim dolgoročnim pomanjkanjem vode zaradi manjših padavin, izsuševanja rek in zniževanja gladine vode v jezovih, saj se učinki podnebnih sprememb stopnjujejo.
Iskati