Zahodna planota
Zahodna planota
(včasih imenovana tudi Avstralski ščit) je največja avstralska drenažna enota in je sestavljena pretežno iz ostankov starodavnega kamnitega ščita Gondvane. Pokriva dve tretjini celine; 2.700.000 kvadratnih kilometrov suhega ozemlja, vključno z velikimi deli Zahodne Avstralije, Južne Avstralije in Severnega teritorija. Za primerjavo: njegova velikost je približno enaka velikosti celotne celinske Evrope od Poljske proti zahodu do Portugalske. Je največja avstralska osuševalna enota.
Na tem območju redko dežuje in razen nekaj stalnih vodnjakov je površinska voda odsotna ves čas, razen po močnem deževju. Večina ozemlja je ravna peščena ali kamnita puščava z redko pokritostjo z grmičevjem ali travami. Povprečna količina padavin se razlikuje od območja do območja in znaša od 100 do 350 mm na leto (od 4 do 14 palcev), vendar je zelo nepredvidljiva.
Na območju ni stalnih vodotokov. Splošni trend je, da se odtok steka v notranjost, vendar je padavin premalo, da bi se ustvaril izrazit vzorec odtekanja.
Glej tudi
- Avstralski ščit
- Kraton Pilbara
- Kraton Yilgarn
- Velika puščava Victoria
Vprašanja in odgovori
V: Katere so koordinate avstralskega ščita?
O: Koordinate Avstralskega ščita so 26°00′00″ j. š. in 129°00′00″ v. d.
V: Kaj je avstralski ščit?
O: Avstralski ščit, znan tudi kot Zahodna planota, je največji drenažni del Avstralije, ki pokriva dve tretjini celine.
V: Iz česa je večinoma sestavljen avstralski ščit?
O: Avstralski ščit je sestavljen predvsem iz starega kamninskega ščita Gondwane.
V: Kolikšen del avstralske celine pokriva avstralski ščit?
O: Avstralski ščit pokriva dve tretjini celine.
V: Kolikšna je povprečna količina padavin v Avstralskem ščitu?
O: Povprečna količina padavin v Avstralskem ščitu se razlikuje od območja do območja in znaša od 100 do 350 mm na leto.
V: Ali so na Avstralskem ščitu stalni vodotoki?
O: Ne, v Avstralskem ščitu ni stalnih vodotokov.
V: S katerimi izzivi se sooča Avstralija v zvezi s pomanjkanjem vode?
O: Avstralija se sooča z vse hujšim dolgoročnim pomanjkanjem vode zaradi manjših padavin, izsuševanja rek in zniževanja gladine vode v jezovih, saj se učinki podnebnih sprememb stopnjujejo.
