Wolf-Rayetova zvezda
Wolf-Rayetove zvezde (WR zvezde) so razvite, masivne zvezde (na začetku več kot 20 mas Sonca). Hitro izgubljajo maso z zelo močnim zvezdnim vetrom s hitrostjo do 2000 km/s. Medtem ko naše Sonce vsako leto izgubi približno 10−14 mas Sonca, Wolf-Rayetove zvezde običajno izgubijo 10−5 mas Sonca na leto.
Wolf-Rayetove zvezde so izredno vroče, s površinskimi temperaturami od 30.000 K do približno 200.000 K, zaradi česar so videti modre barve. So tudi zelo svetle, od desettisoč- do večmilijonkrat večje od bolometrične svetilnosti Sonca, čeprav vizualno niso izredno svetle, saj večino svojih žarkov oddajajo v daljnem ultravijoličnem in celo "mehkem" rentgenskem sevanju.
Slika meglice M1-67 okoli Wolf-Rayetove zvezde WR 124 s Hubblovim vesoljskim teleskopom.
Pojasnitev izrazov
V astronomiji svetilnost ni povsem enako kot svetlost. Svetlost meri skupno količino energije, ki jo oddaja zvezda ali drug astronomski objekt, v enotah SI v joulih na sekundo, kar so vati. Watt je enota moči in tako kot se žarnica meri v vatih, se v vatih meri tudi Sonce, ki ima skupno izhodno moč 3,846×1026 W. To število je osnovna metrika, ki se uporablja v astronomiji: znano je kot 1 sončna svetilnost, katere simbol je L ⊙ {\displaystyle L_{\odot }} 
.
Vendar pa sevalna moč ni edini način konceptualizacije svetlosti, zato se uporabljajo tudi drugi kazalniki. Najpogostejša je navidezna velikost, ki je zaznana svetlost objekta pri opazovalcu na Zemlji pri vidnih valovnih dolžinah. Druge metrike so absolutna magnituda, ki je lastna svetlost objekta pri vidnih valovnih dolžinah, ne glede na razdaljo. Merilo svetilnosti je "bolometrična magnituda", skupna moč, ki se oddaja v vseh valovnih dolžinah.
