Ksenofan
Ksenofan iz Kolofona, ok. 570-475 pr. n. št., je bil grški filozof, pesnik ter družbeni in verski kritik.
Njegove poglede poznamo iz odlomkov njegove poezije, ki so se ohranili kot citati kasnejših grških piscev. Iz njih lahko sklepamo, da je njegova poezija kritizirala in satirizirala širok spekter idej. Med njimi so bili Homer in Heziod, vera v panteon antropomorfnih bogov ter ljubezen Grkov do atletike in športnega udejstvovanja. Je najzgodnejši grški pesnik, ki izrecno trdi, da piše za prihodnje rodove in ustvarja "slavo, ki bo dosegla vso Grčijo in nikoli ne bo umrla, dokler bo grška vrsta pesmi preživela".
Filozofija
Ksenofanovi ohranjeni spisi kažejo na skepticizem, ki se je začel pogosteje izražati v 4. stoletju pred našim štetjem. Satiriziral je politeistična prepričanja prejšnjih grških pesnikov in svojih sodobnikov. "Homer in Heziodos", pravi en odlomek, "sta bogovom pripisala vse vrste stvari, ki so med ljudmi predmet graje in obsojanja: krajo, prešuštvo in medsebojno prevaro". Sekst Empirik je poročal, da so takšne ideje uživali krščanski apologeti. Ksenofana je Klement Aleksandrijski spominsko citiral, ko je nasprotoval pojmovanju bogov kot v osnovi antropomorfnih:Če pa bi govedo, konji in levi imeli roke ali
bi lahko slikali z rokami in ustvarjali dela kot ljudje,
bi
tudi konji kot konji in govedo kot govedo
upodabljali oblike bogov in naredili svoja telesa
takšne vrste, kot so oblike, ki jih imajo sami.....
Etiopijci pravijo, da so njihovi bogovi črnooki in črni
Traki pa, da so bledi in rdečelasi.
Monoteist?
Njegova pripomba "Bog je eden, najvišji med bogovi in ljudmi in ni podoben smrtnikom ne po telesu ne po umu" je nekatere pripeljala do tega, da so trdili, da je bil prvi monoteist. Drugi so poudarjali, da se je še vedno skliceval na druge bogove.
