Yonaguni: podvodni spomenik ob Japonski — naravna tvorba ali človeška?

Spomenik Yonaguni je skupina zelo velikih podvodnih skal in teras, ki ležijo ob južni obali Japonske, ob otoku Yonaguni v sklopu Yaeyama (prefektura Okinawa), blizu meje s Tajvanom. Odkrili so ga lokalni potapljači v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Glavni element te tvorbe je velika pravokotna plošča oziroma "spomenik", ki meri približno 150 x 40 m (490 x 130 čevljev) in dosega višino približno 27 m (90 čevljev); njen vrh je okoli 5 m pod morsko gladino. Večji del zgornje površine predstavlja kompleksna mreža teras in širokih stopnic, večinoma pravokotnih, s stenami, ki so skoraj navpične. Večina akademske skupnosti trenutno verjame, da gre za naravno skalno tvorbo, medtem ko Masaaki Kimura, profesor potresov na Univerzi Rjukij, in nekateri novinarji menijo, da gre za strukturo, ki so jo izklesali ali zgradili ljudje pred 2 000 do 3 000 leti.

Nekatere njegove posebnosti so:

• Velike ravne in skoraj vodoravne površine, ki spominjajo na terase ali stopnice.
• Ostri, skoraj pravokotni koti in ravne stene, videti kot da so bili "izrezani".
• Dolgi ravni grebeni in ozke reže ter kanali, ki vodijo po površini.
• Vzorec spojev, zlomov in slojev kamnine, ki daje vtis segmentacije ali velikih blokov.
• Podvodne votline, razpoke in manjše jame vzdolž struktur.
• Globine in razmiki med posameznimi nivoji – od vrha pri približno 5 m pod gladino do najnižjih delov okoli 27 m.

Lokacija in geološki okvir

Yonaguni leži na robu keramične ploščadi in je del kompleksne tektonske regije Rjukiju. Kamnina na tem območju je sestavljena iz plastov sedimentnih kamnin in fosilnih ostankov koral, ki so skozi geološki čas izpostavljeni delovanju valov, vetra in potresov. Močna tektonska aktivnost, dvig in potopitve ter erozija morja so pomembni dejavniki pri oblikovanju obalnih in podvodnih reliefov v tem delu Japonske.

Teorije o nastanku

Obstajata dve glavni interpretaciji nastanka Yonagunija:

• Naravna razlaga (prevladujoča v znanosti): Strukture so posledica naravnih procesov, predvsem tektonskega zlomljenja, plasti kamnin (bedding planes), erozije obalnih valov in kemičnega raztapljanja kamnin. Pravokotni koti in ravne ploskve naj bi nastale zaradi sistematičnih zlomov in razpoke v plasteh kamnin (t. i. jointing), ki se pri eroziji izpostavijo kot stopnice in plošče.
• Hipoteza o človekovem izvoru (minoritetna): Nekateri raziskovalci in amaterski arheologi, med njimi Masaaki Kimura, trdijo, da nekatere značilnosti kažejo na namensko klesanje ali urejanje s strani človeka v preteklosti. Kot dokaz navajajo ravne površine, urejene stopnice, in domnevne vzorce, podobne arhitekturnim elementom. Po tej interpretaciji bi bile strukture lahko nastale kot del obalnih naselbin ali obrednih objektov pred tisočletji, ko je bila gladina morja nižja.

Argumenti in pomisleki

Podporniki naravne razlage izpostavljajo naslednje točke:

• Geološke lastnosti kamnin (plasti, šibke linije loma, intervali trdote) se ujemajo z oblikami, ki jih opažamo.
• Podobni naravni pojavi (pravokotne oblike zaradi razpok in erozije) so znani tudi na drugih mestih v svetu.
• Na samem mestu ni bilo najdenih neizpodbitnih arheoloških ostankov (npr. obdelanih kamnov z vidnimi orodnimi sledmi, ostankov zgradb ali jasnih kulturoloških artefaktov), ki bi neposredno potrdili obsežno človekovo gradnjo.

Podporniki človekovega izvora navajajo:

• Vizualne značilnosti, kot so dolge ravne linije, stopnice in navidezna simetrija, ki naj bi bilo težko razložiti le z naravnimi procesi.
• Določeni raziskovalci trdijo, da so našli koščke keramike ali drugega materiala v okolici, ki bi lahko kazali na prisotnost ljudi v sorodnih obdobjih (kar pa ni splošno sprejeto).

Datiranje in arheološki podatki

Datiranje podvodnih tvorb je težavno. Morska gladina se je skozi pleistocen in holocen močno spreminjala, zato je lahko bilo območje izpostavljeno nad gladino med nižjimi nivoji morja in kasneje potopljeno. Masaaki Kimura in nekateri drugi so predlagali datacije v razponu 2 000–3 000 let, vendar ni konsenza z dokazi, ki bi nedvoumno potrdili to starost za človeško gradnjo. Večina geologov in arheologov opozarja, da do danes ni bilo predstavljenih prepričljivih fizičnih dokazov ljudskega klesanja ali naselitve neposredno na območju spomenika, kakor tudi da naravni procesi lahko dobro pojasnijo vidne oblike.

Današnja vloga in turizem

Yonaguni je priljubljena destinacija za potapljače in turiste, ki jih privlačijo skrivnostne oblike in jasna voda. Podvodni spomenik je pogosto predstavljen v dokumentarcih in na spletnih straneh o skrivnostih in izgubljenih civilizacijah, kar je povečalo zanimanje širše javnosti in tudi kontroverzno razpravo. Obiskovanje poteka organizirano; potapljači morajo upoštevati varnostne predpise zaradi močnih tokov in občutljivega morskega okolja.

Zaključek

Yonaguni ostaja ena izmed bolj znanih in kontroverznih podvodnih struktur na svetu. Čeprav ima več vidnih značilnosti, ki sprožajo vprašanja in interpretacije, prevladujoča znanstvena razlaga trenutno vidi tvorbo kot rezultat naravnih geoloških procesov, podprtih z erozijo in tektoniko. Vprašanje, ali so bili nekateri elementi morda obdelani ali prilagojeni s strani človeka v preteklosti, ostaja predmet nadaljnjih raziskav in razprav. Za dokončne odgovore so potrebne dodatne multidisciplinarne študije, ki bi vključevale geologijo, arheologijo, paleogeografijo in natančno datiranje.

Išči po črki