Borzni zlom 2020 je globalni padec trgov, ki se je začel februarja 2020 in je bil neposredno povezan z pandemijo koronavirusov 2019-20 ter s hkratnimi šoki na trgu nafte. Glavni svetovni indeksi, med njimi Industrijski indeks Dow Jones, indeks S&P 500 in indeks NASDAQ-100, so konec februarja in v marcu doživeli enega najhitrejših in najglobljih padcev od finančne krize v letih 2007-2008.

Potek in ključni dogodki

Prvi večji preobrat se je začel 20. februarja 2020, ko so trge začele prizadeti novice o hitrem širjenju virusa. 27. februarja so se ameriški indeksi zabeležili ostre padce v enem najhujših tednov trgovanja po letu 2008. V tednu od 2. do 6. marca so bile dnevne spremembe pogosto večje od 3 %, volatilnost pa je ostala izjemno visoka.

9. marca so na Wall Streetu glavni indeksi izgubili več kot 7 % na dan — dogodek, ki ga je medijskem poročanju označil kot črni ponedeljek. V naslednjih dneh je prišlo do novih hudih padcev; tri dni po črnem ponedeljku je sledil še črni četrtek, ko so delnice v Evropi in Severni Ameriki padle za več kot 9 %.

V marcu so bili v ZDA večkrat sproženi začasni prekinitveni mehanizmi trgovanja (circuit breakers), volatilnost na trgu je dosegla vrednosti, primerljive s tistimi v času velike recesije. Indeks strahu VIX je poletel na vrednosti, ki jih dolgo nismo videli.

Vzroki

  • Pandemija COVID-19: hitro širjenje virusa je povzročilo negotovost glede gospodarske rasti, motnje v dobavnih verigah, znižanje potrošnje in velikanski udar po sektorjih, kot so turizem, letalska industrija in gostinstvo.
  • Naftna vojna: hkratno zniževanje povpraševanja po energentih in spopad med proizvajalkami – opisan tudi kot vojna med Rusijo in Savdsko Arabijo zaradi cen nafte – je povzročilo strm padec cen nafte, kar je še dodatno obremenilo finančne trge in energetske delnice.

Odzivi politik in centralnih bank

V odziv so centralne banke po svetu ukrepale z izjemno sproščeno monetarno politiko: znižanja obrestnih mer, obsežnim odkupovanjem premoženja in drugimi ukrepi likvidnosti. V ZDA je ameriška centralna banka izvedla nenadne znižanja obrestnih mer in zagnala velikanske programe kvantitativnega sproščanja.

Države so pripravljale tudi fiskalne pakete za pomoč podjetjem in prebivalcem; med pomembnejšimi ukrepi so bile neposredne finančne pomoči, kreditne linije, odlogi davkov in programi ohranjanja delovnih mest (v ZDA je bil ključni paket sprejet konec marca 2020).

Posledice in nadaljnji razvoj

  • Takojšnje posledice: močan upad vrednosti delnic, visoka volatilnost, izjemno povečanje brezposelnosti v številnih državah zaradi zapiranja dejavnosti in zmanjšanja gospodarske aktivnosti.
  • Sektorji: najbolj so bili prizadeti turizem, letalski prevozniki, gostinstvo, fizične trgovine in energetske družbe; tehnološki sektor je kljub splošnemu padcu nekoliko bolje prenašal šok in je v kasnejšem obdobju prispeval k okrevanju borz.
  • Nafta in energija: padec povpraševanja in spori proizvajalcev so povzročili strm padec cen surove nafte; nekateri dogodki, kot je negativna cena pogodbe WTI v aprilu 2020, so jasen primer izjemnih motenj na trgu nafte.
  • Obdobje okrevanja: zaradi kombinacije monetarnih in fiskalnih spodbud ter prilagoditev podjetij so se trgi že v drugi polovici leta 2020 delno pobrali, pri čemer je okrevanje v veliki meri podprl tehnološki sektor in pričakovanja glede cepiv proti COVID-19.

Zaključek

Borzni zlom 2020 je bil kompleksen dogodek z več sočasnimi sprožilci: globalna zdravstvena kriza, gospodarski šok, zlom cen nafte in izjemna negotovost. Dogodek je pokazal, kako hitro se lahko medsebojno povežejo realno gospodarstvo, energijski trgi in finančni trgi, ter je pospešil tudi vpeljavo izrednih politik centralnih bank in vlad za blaženje učinkov krize.