52 Europa — asteroid glavnega pasu (tip C), premer 289 km
52 Europa je asteroid glavnega pasu. Njegov premer znaša približno 289 km; odkril ga je H. Goldschmidt 4. februarja 1858, ime pa je dobil po Evropi, eni od Zevsovih osvojitev v grški mitologiji. Po prostornini je Evropa sedmi največji asteroid, po masi pa šesti največji (za Ceresom, Vesto, Pallasom, Hygio in Interamniom) in vsebuje nekaj manj kot 2 % mase celotnega glavnega pasu.
Orbita in velikost
Evropa kroži v zunanjem delu glavnega pasu med Marsom in Jupitrom, v območju, kjer živi tudi družina asteroidov Hygiea, čeprav Evropa ni član te družine. Zaradi svoje velikosti in mase spada med največje predstavnike ogljikovih (karbonatnih) asteroidov in je pomemben pri oceni porazdelitve mase v glavnem pasu.
Sestava in površina
Gre za zelo temno telo ogljikovih kamnin tipa C: njegova nizka albedo pričuje o bogastvu ogljikovih spojin in temnih mineralov. Spektroskopske raziskave so odkrile dokaze o prisotnosti olivina in piroksenih, kar kaže na prisotnost silikatnih mineralov ob ogljikovem materialu. Takšna mešanica nakazuje zapleteno geološko zgodovino, ki lahko vključuje termalno preoblikovanje in/ali udarne dogodke, ki so razkrili različne plasti materiala.
Vrtenje in orientacija osi
Razlaga svetlobnih krivulj za Evropo je bila dolgo časa zahtevna; obdobje vrtenja je bilo zaradi različnih opažanj dolgo sporno (npr. okoli 5,5 ure ali približno 11 ur[8]). S položnejšimi in obsežnejšimi opazovanji so pozneje ugotovili, da se Evropa vrti progradno (v isti smeri kot kroži), medtem ko natančna usmeritev njenega vrtilnega pola ostaja nejasna. Najbolj podrobna analiza napaja dve možni rešitvi za ekliptične koordinate pola: (β, λ) = (70°, 55°) ali (40°, 255°) z negotovostjo približno 10°[2], kar ustreza osi nagiba približno 14° oziroma 54°. Takšna negotovost vpliva na interpretacijo svetlobnih krivulj in modelov oblike.
Opazovanja in zgodovina raziskav
Evropa je bila predmet številnih fotometrijskih in spektroskopskih študij, s katerimi so poskušali določiti njeno rotacijsko obdobje, obliko in sestavo. Zaradi relativno nizke svetlosti in zapletenih svetlobnih krivulj so bila nekatera zgodnejša določanja napačna ali neskladna. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bila zvezda CV Aquarii, ki so jo odkrili leta 1934, pravzaprav napačna identifikacija zvezde 52 Europa[6], kar ponazarja težave pri natančni katalogizaciji in identifikaciji včasih bledejših objektov na nebu.
Pomen in možnosti prihodnjih raziskav
Ker gre za enega največjih ogljikovih asteroidov, je Evropa pomembna za razumevanje sestave in evolucije zgodnjih ostankov Sončevega sistema. Njena mešanica temnih ogljikovih snovi in silikatov lahko razkrije informacije o termalni zgodovini in potencialnem prisotnosti prekurzorjev organskih spojin. Do danes nanjo še ni pristal noben vesoljski aparat; prihodnje misije ali natančne opazovalne kampanje z velikimi teleskopi in adaptivno optiko pa bi lahko bistveno izboljšale naše znanje o njeni obliki, gostoti in notranji strukturi.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je 52 Europa?
O: 52 Europa je asteroid.
V: Kako velik je?
O: Njegov premer je 289 km.
V: Kdo ga je odkril?
O: 4. februarja 1858 ga je našel H. Goldschmidt.
V: Na kaj se nanaša njegovo ime?
O: Njeno ime se nanaša na Evropo, eno od Zevsovih osvojitev v grški mitologiji.
V: Kam se uvršča po velikosti med asteroidi?
O: Je sedmi največji asteroid po prostornini in šesti največji po masi (za Ceresom, Vesto, Pallasom, Hygieo in Interamnio).
V: Kakšna vrsta asteroida je to?
O: Je zelo temen ogljikovec tipa C.
V: Kaj je bilo ugotovljeno o njegovi rotacijski periodi?
O: Ugotovljeno je bilo, da se Evropa vrti postopno, vendar natančna smer, v katero je usmerjen njen pol, ostaja nejasna.
