Kisan Baburao Hazare, znan kot Anna Hazare (rojen 15. junija 1937), je indijski družbeni aktivist. Postal je prepoznaven predvsem po preobrazbi svoje rojstne vasi Ralegaon Siddhi v modelno, okoljsko ozaveščeno in samostojno skupnost. V mladosti je služil v indijski vojski. Za svoje delo na področju razvoja podeželja in družbenih sprememb je prejel več priznanj, med drugim tretje najvišje indijsko državno odlikovanje Padma Bhushan.
Ralegaon Siddhi in pristop k razvoju
V 1970-ih in 1980-ih je Hazare v Ralegaon Siddhi začel z ambicioznimi ukrepi za obravnavo erozije tal, pomanjkanja vode, revščine in alkoholizma. Pod vodstvom lokalne skupnosti so izvedli projekte upravljanja vode in preusmeritve padavinskega odtoka, zasaditev gozdov, obnovo tal in programske ukrepe za zmanjšanje alkoholizma ter spodbujanje samostojnosti. Vas je postala zgled trajnostnega upravljanja vode in skupnostnega odločanja v indijskem podeželju.
Protikorupcijsko gibanje in metode
Anna Hazare je znan po uporabi gandianskega pristopa nenasilnega protesta, zlasti z gladovnimi stavkami (hungri strikes), ki jih uporablja kot sredstvo pritiskanja na oblast. Aprila 2011 je začel gladovno stavko za nedoločen čas, da bi indijsko vlado prisilil, naj sprejme njegove zahteve glede korupcije in uvede močan, neodvisen organ za preiskovanje korupcije. Njegovi protesti so sprožili široko nacionalno gibanje, pri čemer so se mu pridružili aktivisti civilne družbe, intelektualci in številni državljani po vsej Indiji. Po obsežnem pritisku na vlado je konec stavke sledil po tem, ko je država deloma popustila in se zavezala k razpravam o predlaganih reformah.
Avgusta 2011 je Hazare znova začel gladovno stavko z zahtevami po sprejetju močnega protikorupcijskega zakona (pogosto imenovanega Lokpal Bill oziroma zakon o neodvisnem varuhu proti korupciji). Tudi tokrat so njegove zahteve pridobile veliko javno podporo, dogajanja pa so privedla do parlamentarnih razprav in pritiska na zakonodajalce. Gibanje je vplivalo na široko politično in družbeno mobilizacijo – iz njega so izšli tudi novi politični akterji in organizacije, kot je bil pozneje nastali Aam Aadmi Party, čeprav se je Hazare sam izogibal vstopu v formalno politiko.
Podpora in vpliv
Hazare je med prebivalstvom in mestnimi srednjimi razredi užival veliko priljubljenost zaradi svoje podobe moralne avtoritete in odločnega nastopa proti korupciji. Njegove akcije so prispevale k večji zavesti o problemu korupcije, krepitvi družbenega nadzora in pritiskom na zakonodajalce za transparentnejše postopke.
Kritike in polemike
Kljub priljubljenosti je Hazare prejel tudi številne kritike. Nasprotniki so opozarjali na njegove trde in včasih poenostavljene odločitve o kaznovanju korupcije, na avtoritarne načine vodenja v nekaterih lokalnih zadevah in na konservativna stališča glede družbenih vprašanj. Poseben odpor je sprožilo njegovo javno zagovarjanje strogih ukrepov za nadzor prebivalstva, vključno z idejami, povezanimi s nadzorom prebivalstva (kritiki so ga obtoževali podpore prisilnim ukrepom, kot je bila prisilna sterilizacija). Prav tako so nekateri opozarjali, da se je gibanje osredotočilo na enega voditelja, kar je po mnenju kritik zmanjšalo demokratične in pluralne vidike protestov.
Zapuščina
Anna Hazare ostaja ena najbolj prepoznavnih figur sodobnega indijskega civilnega aktivizma. Njegov primer kaže, kako lahko uporaba nenasilnih oblik protesta in lokalnih razvojnih modelov spodbudita nacionalno razpravo o korupciji, upravljanju virov in odgovornosti oblasti. Hkrati pa so razprave okoli njegovih stališč in metod pokazale tudi omejitve osebno vodene mobilizacije ter pomen pluralnosti glasov v civilni družbi.