AlegsaOnline.com

Ema iz Waldecka in Pyrmonta — nizozemska kraljica-regentka (1858–1934)

Ema iz Waldecka in Pyrmonta (1858–1934) — mogočna nizozemska kraljica-regentka, ki je po smrti Viljema III vodila Nizozemsko in zaznamovala obdobje zgodovinske preobrazbe.

Avtor: Leandro Alegsa

16-09-2025

Adelheid Emma Wilhelmina Theresia (Arolsen, 2. avgust 1858 - Den Haag, 20. marec 1934), princesa Oranžsko-nasavska, princesa Waldeck-Pyrmont, je bila druga žena nizozemskega kralja Viljema III. Z njim je bila poročena od leta 1879 do njegove smrti leta 1890. Po njegovi smrti je postala kraljica-regentka Nizozemske, saj je bila njena hčerka Vilhelmina ob očetovi smrti stara le 10 let in premlada za vladanje.

Rana leta in poroka

Emma se je rodila v kneževski družini Waldeck in Pyrmont in je že kot mladostnica veljala za zmerno, versko pobožno in družbeno usmerjeno. Po poroki z državnikom in kraljem Viljemom III. je postala nizozemska kraljica-soproga ter prevzela tudi javne dolžnosti, ki so bile običajne za članico kraljeve družine.

Regentstvo (1890–1898)

Po smrti kralja Viljema III. je Emma prevzela začasno vladavino kot regentka, ker je bila mlada princesa Vilhelmina še nezmožna sprejemati državne odločitve. V obdobju regentstva (1890–1898) je Emma skrbela za stabilnost države in za nemoten prenos oblasti na mlado kraljico. Kot regentka je delovala v okviru ustave, sodelovala z ministri in zagotovila, da se je parlamentarna ureditev ohranila in utrdila.

Vloga v vzgoji in svetovanju Vilhelmine

Emma je bila pomembna vzgojna figura v življenju Vilhelmine: nadzorovala je njeno izobraževanje in pripravo na vladavino. Tudi po tem, ko je Vilhelmina leta 1898 dosegla polnoletnost in prevzela naloge, je Emma ostala njen zaupen svetovalec in vplivna figura na dvoru.

Družbeno delo in javna podoba

V javnosti je Emma uživala ugled preudarne in skrbne vladarice. Znana je bila po dobrodelnem delu ter podpori zdravstvenim in izobraževalnim pobudam. Zaradi svojega mirnega in odgovornega nastopa je pridobila spoštovanje različnih skupin prebivalstva in prispevala k utrjevanju monarhije v obdobju političnih sprememb.

Zadnja leta in zapuščina

Emma je živela dolgo po odstopu s funkcije regentke in ostala pomembna osebnost v družinskem in državnem življenju Nizozemske. Umrla je v Haagu 20. marca 1934. Pokopana je v Nieuwe Kerk v Delftu, kjer počivajo številni nizozemski vladarji. Njeno regentstvo in prizadevanja za stabilnost ter za vzgojo Vilhelmine so del njene trajne zgodovinske zapuščine.

Zgodnje življenje

Emma je bila četrta od sedmih otrok. Njen oče je bil Jurij Viktor, kralj Waldecka in Pyrmonta, mati pa Helena, princesa Nassau-Weilburška. Njena babica po očetovi strani, Ema Anhalt-Bernburško-Šaumburško-Hoymska, je bila vnukinja princese Karoline Oranžsko-nasavske in Karla Kristijana Nassau-Weilburškega. Njen dedek po materini strani, Willem Nassau-Weilburški, je bil prav tako njun vnuk. To pomeni, da je bila Ema povezana s hišo Oranžno-nasavsko prek dveh družinskih vezi.

Princesa je odraščala na gradu Arolsen v Nemčiji. Njena hči, kasnejša kraljica Wilhelmina, je v svoji avtobiografiji zapisala, da je bilo materino domače življenje za tisti čas zelo moderno in dobro informirano.

Njen mož, Viljem III.

Kralj je bil že prej poročen s sestrično Zofijo Württemberško. Umrla je leta 1877. Njun zakon je bil nesrečen, saj sta od leta 1855 živela ločeno. Viljem III. je imel nekaj razmerij zunaj svojega prvega zakona. Časopisi so poročali celo o njegovih razmerjih z ameriško barmanko Eliso Parker in operno pevko Leonoro d'Ambre iz Pariza.

Ko je Sophie umrla in se sinova nista z nikomer poročila, je William menil, da je najbolje, da se ponovno poroči. Tako družinsko ime Orange ne bi izumrlo. Zofijo je spoznal, ko je šel k njej na obisk k njeni starejši sestri Pauline. Razmišljal je tudi o poroki s svojo nečakinjo Elisabeth van Saksen-Weimar-Eisenach.

Ko sta se septembra 1878 zaročila, je bila Emma stara 20 let, William pa 61 let. Poročila sta se 7. januarja 1879, 31. avgusta 1880 pa se je rodila Wilhelmina.

Poroka

Prva leta zakona so bila za kraljico Emo srečna. Rada je rezbarila in veliko časa je preživela v svoji delavnici v Utrechtu. Veliko časa je posvetila tudi skrbi za svojega Wimmyja. Toda kmalu so se stvari spremenile. Leta 1884 je umrl Viljemov najmlajši sin Aleksander. Star je bil 32 let in ni bil poročen. Drugi Viljemovi sinovi so že umrli: Maurits leta 1850, star 6 let, in William leta 1879, star 38 let. To je pomenilo, da bo princesa Vilhelmina zdaj naslednja v vrsti za kraljico.

Princeska je bila stara le tri leta. Kralj je bil star 65 let. Zaradi starostne razlike je vlada izglasovala, da bo regentka postala Ema. To je pomenilo, da bi v primeru kraljeve smrti, preden bi Vilhelmina dopolnila 18 let, Ema opravljala delo kraljice, dokler Vilhelmina ne bi bila dovolj stara, da prevzame oblast.

Regent

Kraljevo zdravje se je leta 1888 hitro poslabšalo. Maja se je družina iz Haaga preselila v svojo palačo v mirnem Apeldoornu. Kralj ni mogel več voditi države. Vlada je izglasovala, da bo kraljica Ema postala regentka, in 20. novembra je v Haagu prisegla, da bo vladala namesto svojega moža. Namesto njega je vladala le tri dni; Viljem je umrl 23. novembra 1890. Star je bil 73 let. S tem dnem je Wilhelmina pri desetih letih uradno postala kraljica. Ema je bila kraljica regentka svoje hčerke do leta 1898.

Emma je delala enako kot njen mož. Poskrbela je, da se je enkrat na štirinajst dni srečala z vsemi ministri. V nasprotju z možem se je odprla za vse, ki so želeli govoriti z njo. Odprla je tudi veliko pošte, ki ji je bila poslana osebno. V obdobju, ko je bila kraljica-vdova-regentka, je morala trikrat preoblikovati svoj kabinet. To se ji je zdelo težko opravilo.

Veliko skrb je posvečala tudi vzgoji svoje hčerke. Želela je poskrbeti, da bo njena hči pripravljena postati kraljica.

Kraljica mati

Mlada Vilhelmina je kmalu izbrala svojo pot, ko je postala kraljica. Skušala se je oddaljiti od matere, vendar se je morala pogosto zanašati na njeno dobro poznavanje protokola. Sprva sta živeli skupaj v palači Noordeinde. Ko se je Wilhelmina poročila, se je Emma preselila v palačo Lange Voorhout. V vladanje državi ni bila več vključena, vendar je še vedno sprejemala diplomate in druge ljudi kot kraljeva vdova.

Podpirala je prizadevanja za ustavitev tuberkuloze, za katero je v tistem času umiralo veliko ljudi. Za njo je umrla tudi njena sestra Sophie.

Naslednja v vrsti za prestol, Juliana, se je rodila leta 1909. Vlada je ponovno iskala regenta. Wilhelminin mož Hendrik se jim ni zdel primeren. Ker so imeli dobre spomine na Emo kot regentko, so zahtevali, da bi bila Ema ponovno regentka. Wilhelmina je privolila in od leta 1909 do leta 1927 (ko bi Juliana dopolnila 18 let) je bila Emma ponovno regentka. Tokrat ni bila potrebna.

Emma je umrla 20. marca 1934 zaradi zapletov bronhitisa.

Naslovi

Njena presvetla visokost princesa Ema Waldecka in Pyrmonta (1858-1879)
Njeno veličanstvo kraljica (1879-1890)
Njeno veličanstvo kraljica regentka (1890-1898)
Njeno veličanstvo kraljica mati (1898-1934)