Ethel Merman — legendarna ameriška pevka in zvezda broadwayskih muzikalov
Ethel Merman — legendarna ameriška pevka z močnim glasom, kraljica broadwayskih muzikalov, znana po "There's No Business Like Show Business" in ikonični vlogi v Gypsy.
Ethel Merman je bila ameriška igralka in pevka, rojena kot Ethel Agnes Zimmermann (16. januar 1908 – 15. februar 1984). Znana je bila po svojem izjemno močnem, projiciranem glasu in po vlogah v glasbenem gledališču, kjer je zablestela predvsem na odrih Broadwaya. Na Broadwayu je ustvarila več nezaboravnih nastopov in večkrat prvič predstavila pesmi, ki so postale del ameriške glasbene zapuščine. "There's No Business Like Show Business" je postala njena osrednja pesem in simbol njene kariere.
Zgodnje življenje in začetek kariere
Mermanova je odrasla v New Yorku in se že zgodaj zaposlila v zabavni industriji. Njena odrska kariera se je začela v glasbenih revijah in kasneje prerasla v glavne vloge na Broadwayu. Med prvimi pomembnimi muzikalnimi projekti so bili roki in predstave, ki so ji omogočili, da je razvila svoj značilni slog petja – močan, jasen in brez potrebe po velikem mikrofonu.
Ikonične vloge in pesmi
Ena od Mermanovih najbolj zapomnjenih vlog je bila vloga matere na odru v filmu Gypsy, za katero je bila deležna velike pozornosti in kritiškega priznanja. Mermanova je bila nominirana za nagrado tony za to vlogo; nominacijo je izgubila proti svoji tesni prijateljici Mary Martin, ki je tisto leto prejela nagrado za gostujočo vlogo v The Sound of Music. Filmsko priredbo Gypsy v zgodnjih šestdesetih je za filmski format posnela Rosalind Russell, ki je vlogo prevzela za filmski medij. Poleg Gypsy je Mermanova ustvarila številne druge nezamenljive odrske vloge – med njimi so bili velikanski uspehi v muzikalu Annie Get Your Gun, Anything Goes in Call Me Madam – pesmi iz teh predstav pa so postale standardi ameriškega gledališča.
Glas in slog
Njena pevska tehnika, pogosto opisana kot "belting", je omogočala močan, jasen in resonanten zvok, ki ga je občinstvo čutilo tudi v največjih gledališčih brez sodobne zvočne tehnike. Zaradi tega in zaradi odrske karizme je postala simbol ameriškega glasbenega gledališča v sredini 20. stoletja. Bila je znana tudi po neposrednem, energičnem nastopu in sposobnosti, da skozi pesem pripoveduje zgodbo ter navduši širno publiko.
Nagrade in vpliv
Med svojo dolgo kariero je prejela razna priznanja in nominacije; bila je ena najbolj cenjenih in prepoznavnih glasov svojega časa. Njena dela so vplivala na številne generacije pevcev in igralcev muzikalov ter prispevala k razvoju ameriškega broadwayskega repertoarja. Glasbene številke, ki jih je prvič predstavila, se še danes izvajajo in posnemajo po vsem svetu.
Kasnejše življenje in zapuščina
Mermanova je ostala aktivna dolgo v zrele leta, nastopala je v gledališčih, na televiziji in občasno tudi v filmih. Po smrti leta 1984 je njeno ime ostalo sinonim za energijo in moč broadwayskega pevskega nastopa. Njena zapuščina živi v obsežnem arhivu posnetkov, revialnih nastopov in v vplivu, ki ga je imela na razvoj glasbenega gledališča. Za mnoge ostaja etalon stage presence in močnega, neposrednega pevskega izraza.
Predvajanje medijev Dovolite mi, da vas pokličem ljubimec (1932)
Predvajanje medijev Poskusite z nekom drugim (1932)
Predvajanje medijev Čas na mojih rokah (1932)
Osebno življenje
Mermanova je bila štirikrat poročena in ločena:
- William Smith, gledališki agent (1940-1941)
- Robert Levitt, direktor časopisa (1941-1952)
- Robert Six, predsednik družbe Continental Airlines (1953-1960)
- Igralec Ernest Borgnine leta 1964. Mermanova je 32 dni pozneje vložila zahtevo za ločitev.
Mermanova je imela z Levittom dva otroka: Ethel (rojena 20. julija 1942) in Roberta mlajšega (rojen 11. avgusta 1945). Ethel Levitt je umrla 23. avgusta 1967 zaradi naključnega prevelikega odmerka mamil. Mermanov sin je bil poročen z igralko Barbaro Colby. Leta 1975 so jo v Los Angelesu ustrelili in ubili brez znanega motiva.
Iskati