Prosti zaklep (povratni udarec): definicija in načelo delovanja

Povratni udarec (angleško "blowback") je način delovanja samonabijalnega strelnega orožja, pri katerem se energija za izmet, odpiranje in ponovno natikanje zajema iz giba tulca naboja, ki ga zaradi širjenja praškastih plinov ob vžigu potiska nazaj. Pri tem zadnja stran tulca (ovojnice naboja) deluje kot bat, ki ga poganja tlak plinov v cevi oziroma v prostoru za naboj.

Osnovno načelo in razlika do drugih sistemov

Pri sistemu povratnega udarca ni mehanskega zaklepa med cevi in zaklepom, kot je to pri zaklenjenem (locked-breech) sistemu. Namesto zapora, se za varno delovanje uporablja masa zapaha (zaklepa) in moč povratne vzmeti, ki z zamikom odložita odpiranje zaklepa dokler tlak v cevi ni padel na varno raven in naboj ni zapustil cevi. Pri močnejših nabojev je pogosto treba uporabiti zaklenjen zaklep ali zavlačane (delayed) različice povratnega udarca.

Povratni udarec se razlikuje od drugih principov delovanja:

Delovanje z odbojem (recoil-operated) – pri kratkem ali dolgem odboju je zaklep sprva mehansko zaklenjen z cevjo in se pri strelu kot sklop pomakne nazaj; npr. Brownigov kratki odboj, kot pri pištoli M1911.
Delovanje s plinom (gas-operated) – del plinov iz cevi se usmeri na bat ali pipico, ki premakne bolt/zaklep; pogosto pri puškah (npr. AR-15).
Pihanje naprej (blow-forward) – manj pogosto, pri čemer se namesto zadnjega dela pomakne naprej cev; znani primeri so zgodnejše konstrukcije, npr. Steyr Mannlicher M1894.

Vrste povratnega udarca

Preprost (simple) blowback – najenostavnejša izvedba, brez dodatnih zapornih mehanizmov; primerna za šibkejše naboje (.22 LR, .32 ACP, včasih .380 ACP) in lažje konstrukcije. Zahteva težji bolt in močno vzmet, kar omejuje uporabo pri močnejših nabojev.
Zavlašan (delayed/retarded) blowback – različne mehanike upočasnijo odpiranje zaklepa, kar omogoča uporabo močnejših nabojev brez popolnega mehanskega zaklepa. Podvrste vključujejo:
- valjčni zavlaševalni (roller-delayed) – npr. Heckler & Koch G3, MP5;
- ročico/zaskočni (lever-delayed) – npr. FAMAS;
- plinsko zavlaševanje (gas-delayed) – npr. HK P7, kjer plin zavira gibanje zaklepa;
Obrnjeni primeri in posebne izvedbe – nekateri sistemi kombinirajo elemente (npr. zaklenjen zaklep, ki se ob sprožitvi sprosti z zavlaševanjem). Obstajajo tudi eksotične konstrukcije in patentne rešitve za specifične zahteve (tehtnost, majhnost, zmanjšanje trzaja).

Prednosti in slabosti

Prednosti:
- Enostavna konstrukcija in manj gibljivih delov pri osnovnih izvedbah → zanesljivost, nižji stroški proizvodnje in lažje vzdrževanje.
- Pri manjših kalibrih zadostuje preprost blowback brez kompleksnih zaklepov.
Slabosti:
- Za močnejše naboje zahteva težji bolt ali zapletene zavlaševalne mehanizme, kar poveča maso in trzaj.
- Občutek trzaja in nadzor streljanja je lahko slabši kot pri nekaterih zaklenjenih, plinsko delujočih konstrukcijah.
- Neustrezen ali poškodovan zaklep/maso lahko vodi do nevarnega prezgodnjega odpiranja in razpok tulca pri nepravilnem delovanju.

Primeri in uporabe

Preprost blowback najdemo pri številnih malokalibrskih pištolah in puškah (.22 LR), ter pri nekaterih kompaktnih nabojih (npr. .32 ACP, .380 ACP). Zavlašane vrste povratnega udarca so priljubljene pri orožjih, kjer želijo združiti polavtomatičnost z manj kompleksnim mehanizmom kot pri polnem zaklenjenju — znana sta npr. seriji orožij Heckler & Koch (G3, MP5) z valjčnim zavlaševanjem in FAMAS z ročicnim zavlaševanjem.

Varnost in vzdrževanje

Pri operacijah in vzdrževanju je pomembno:

Uporabljati primerna streliva, za katera je orožje zasnovano (neposrečena ali premočna naboja lahko povzročijo nepravilno odpiranje).
Redno čiščenje in pregled vzmeti, zaklepa in vodil, saj obraba vpliva na čas odpiranja in s tem na varnost.
Previdnost pri popravilu: pri sumu na poškodbo tulca ali zaklepa naj popravilo opravi usposobljen strokovnjak, ker je možnost razpada ohišja naboja nevarna.

Na koncu: načelo povratnega udarca je pomembno in široko uporabljeno v orožarski tehniki zaradi svoje enostavnosti in učinkovitosti pri nizko- do srednjekalibrskih napravah, medtem ko za višje energijske razrede pogosto raje uporabijo zaklenjene ali plinsko delujoče sisteme, ki bolje obvladujejo velike tlakove in zmanjšujejo trzaj ter obrabo.

Enostavni povratni udarec

Preprosto delovanje s povratnim udarcem je, ko odriv naboja premakne zaklep nazaj, da se ponovno napolni naslednji naboj. To delovanje je značilno za avtomatske pištole in samokrese ter strelno orožje, narejeno iz nabojev z nižjim tlakom. Za naboje za puške z višjim tlakom se običajno šteje, da so neprimerni za preprosto delovanje s povratnim udarom. Vendar pa obstaja tudi zakasnjeni povratni naboj, pri katerem je komora zaklenjena, dokler tlak ne pade na varno raven za ponovno polnjenje.

Zakasnjeni povratni udarec

Zakasnjen povratni udarec je podoben enostavnemu povratnemu udaru, vendar je sposoben prenesti pritiske puškomitraljezov. Uporablja se postopek, ki pri streljanju zaklepa odloži odpiranje zapaha.

Vzvod z zakasnitvijo povratnega udarca

Pri zaklepu z vzvodom je vzvod, ki upočasni odpiranje zaklepa, vendar pospeši nosilec zaklepa, zaklep pa nato pospeši tudi nosilec zaklepa. Ta način delovanja uporabljata strojna puška AA52 in pištolo FAMAS.

Odloženi povratni udarec valja

Pri zaklepu z zakasnitvijo valja je zaklep opremljen z dvema valjema, ki izskočita na obeh straneh zaklepa in zakleneta komoro. Ta način delovanja uporabljajo napadalna puška Sturmgewehr 45, Heckler & Koch MP5 in avtomatska pištola Calico.

Vžigalnik s povratnim delovanjem

Ko je naboj izstreljen, se zaradi sprožilca vžigalni zatič premakne nazaj in odklene zapah. To delovanje uporabljata Garand, model 1919, in Postnikov APT.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je povratni udarec?

O: Povratni udarec je sistem delovanja samonabojnega strelnega orožja, ki uporablja energijo gibanja tulca naboja za odpiranje zaklepa in izmet izrabljenih nabojev.

V: Kako povratni udarec pridobi energijo za delovanje?

O: Energijo za delovanje naboja z vžigom pogonskega naboja, ki potisne tuljavo zadaj in tako zagotovi energijo za delovanje strelnega orožja, pridobi iz razširjajočih se plinov, ki nastanejo pri vžigu pogonskega naboja, ki potiskajo tuljavo proti zadnjemu delu.

V: Ali obstajajo različne vrste sistemov z vžigom?

O: Da, v okviru tega širokega načela delovanja obstajajo različni sistemi povratnega udarca, ki se razlikujejo po metodah, uporabljenih za nadzor gibanja zaklepa.

V: Ali je zaklep pri streljanju pri večini pušk, ki uporabljajo sistem blowback, zaklenjen?

O: Ne, pri večini akcij, ki uporabljajo povratni udarec, zaklep ob strelu ni mehansko zaklenjen, temveč inercija zapaha in vzmeti odriva zaklep odloži, dokler krogla ne zapusti cevi.

V: Ali poleg povratnega udarca obstajajo še druga načela delovanja samonabijalnega strelnega orožja?

O: Da, obstaja še več drugih načel delovanja samonabijalnega strelnega orožja, vključno z udarcem naprej, delovanjem s plinom, delovanjem z odbojem, revolverjem, Gatlingom in verižnikom.

V: Ali se pri konstrukcijah z zaklenjenim zaklepom lahko za odklepanje uporablja oblika povratnega udarca?

O: Da, nekatere konstrukcije z zaklenjenim zaklepom za odpiranje uporabljajo obliko povratnega udarca, na primer sprožitev zaganjalnika.

V: Kako se obnaša nabojnik pri principu povratnega udarca?

O: Pri principu povratnega udarca, ki velja za poenostavljeno obliko plinskega delovanja, se nabojnik obnaša kot bat, ki ga poganjajo praškasti plini.