Karl-Otto Apel: nemški filozof, utemeljitelj transcendentalne pragmatike

Karl-Otto Apel (nemško: [ˈaːpl̩]; 15. marec 1922 – 15. maj 2017) je bil nemški filozof in zaslužni profesor na Univerzi v Frankfurtu na Majni. Razvil je svoj prepoznaven filozofski pristop, ki ga je poimenoval transcendentalna pragmatika (Transzendentalpragmatik), s katerim je skušal utemeljiti normativne zahteve (npr. etične obveznosti) iz nujnih predpostavk samega procesa sporazumevanja in argumentacije.

Filozofski prispevki

Apelova transcendentalna pragmatika išče »praktične apriorne« pogoje, ki so neizogibni, če želimo, da komunikacija in argumentacija sploh imata smisel. Po njegovem stališču vsaka govorjena ali pisna zahteva po utemeljitvi implicira naslednje, neizogibne predpostavke: medsebojno priznavanje sogovornikov kot enakovrednih naslovnikov argumentov, odprtost za kritiko in konsistentnost pri univerzalizaciji veljavnosti trditev. Iz teh apriornih pogojev je Apel poskušal izpeljati temelje za etiko diskurza (diskurzna etika), torej normativne zahteve, ki izhajajo iz same logike komunikacije.

Njegovo delo je postavilo most med nemško kontinentalno tradicijo (fenomenologija, hermenevtika, kritična teorija) in anglo-ameriško analitično in pragmatično miselnostjo. Apel je kritiziral tako radikalni relativizem kot tudi preproste pozitivistične modele, ter zagovarjal pluralen, a hkrati normativno utemeljen pristop k resnici in moralnim zahtevam. Njegova misel je vplivala na razvoj teoretskih oblik diskurzne etike in razpravo o tem, kako iz govornih praks lahko izpeljemo opravila veljavnosti in odgovornosti.

Odnos do drugih avtorjev

Apel je vključen v dolgoletne filozofske razprave z drugimi pomembnimi misleci, med katerimi je bil tudi Jürgen Habermas. Medtem ko sta si delno delila interes za pogoje komunikacije in etiko diskurza, sta imela tudi razlike v naglasih ter metodičnem in temeljitvenem pristopu. Apel je predvsem poudarjal transcendentalno izpeljavo normativnih predpostavk iz samega govora, Habermas pa je razvijal obsežno socioteoretsko teorijo sporazumevalnega delovanja.

Glavna področja dela

• transcendentalna pragmatika in teorija argumentacije;
• diskurzna etika in etične obveznosti, izpeljane iz predpostavk komunikacije;
• kritika relativizma in obramba normativnih utemeljitev v sodobni filozofiji;
• zgodovinski in sistematični odnosi med fenomenologijo, hermenevtiko, kritično teorijo in analitično filozofijo.

Nagrade in članstva

Apel je bil leta 1989 izvoljen v Academia Europaea, leta 1993 pa je postal redni član Academia Scientiarum et Artium Europaea. Leta 2001 je prejel red za zasluge Zvezne republike Nemčije. Te nagrade in članstva odražajo priznanje njegovega dolgoletnega prispevka k evropski in svetovni filozofiji.

Apel je umrl 15. maja 2017 v Niedernhausnu v starosti 95 let. Za seboj je pustil obsežno publicistiko, številne članke in zamisli, ki ostajajo pomembne pri sodobnih razpravah o normativnosti, komunikaciji in temeljih etike.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Karl-Otto Apel?

V: Kako se je imenoval filozofski pristop Karla-Otta Apela?

V: Katera so bila nekatera odmevna dela Karla-Otta Apela?

V: Kdaj je Karl-Otto Apel postal član Academia Europaea?

V: Kdaj je Karl-Otto Apel prejel red za zasluge Zvezne republike Nemčije?

V: Kdaj je umrl Karl-Otto Apel?

V: Koliko je bil Karl-Otto Apel star ob smrti?

Išči po črki