Nicola Sturgeon (rojena 19. julija 1970 v Irvinu na Škotskem) je škotska političarka in ena najbolj prepoznavnih osebnosti sodobne škotske politike. 20. novembra 2014 je postala peta prva ministrica Škotske; vodstvo Škotske nacionalne stranke (SNP) je prevzela 14. novembra 2014. Na čelu škotske vlade je bila prva ženska na tem položaju in je to funkcijo opravljala do odstopa leta 2023. V času svoje politične kariere je bila tudi namestnica prvega ministra Škotske, ministrica za zdravje in dobro počutje ter namestnica vodje SNP. Dolga leta je bila poslanka škotskega parlamenta (MSP) za Glasgow Govan.
Zgodnje življenje in izobraževanje
Sturgeon je odrasla na Škotskem in študirala pravo na univerzi v Glasgowu in se na po končanem študiju zaposlila kot odvetniška pomočnica. Pred polno politično kariero je delovala na področju pravnih storitev in aktivno sodelovala v dejavnostih SNP že v mladosti.
Politična pot
V državni politiki je Sturgeon začela nastopati že v 90. letih; poskušala se je uvrstiti v britanski parlament na splošnih volitvah leta 1992 in 1997, a jima ni uspelo. Leta 1999 je postala poslanka v škotskem parlamentu, kjer je sprva zastopala regijo Glasgow. Leta 2004 je bila izvoljena za namestnico vodje Škotske nacionalne stranke, v času ko je bil Alex Salmond še aktiven v stranki in vladi, zato je bila pogosto tudi vodilna sila SNP v škotskem parlamentu do volitev leta 2007. Na volitvah 2007 je Nicola Sturgeon osvojila sedež za Glasgow Govan, njena stranka pa je oblikovala manjšinsko vlado z Alexom Salmondom kot prvim ministrom; Sturgeon je prevzela vlogo namestnice prvega ministra in ministrice za zdravje in dobro počutje.
Vodstvo in ključni dogodki
Po odstopu Alexa Salmonda po porazu na referendumu o neodvisnosti Škotske je Nicola Sturgeon 19. novembra 2014 nastopila kot prva ministrica Škotske. Njeno obdobje vodenja (2014–2023) je bilo zaznamovano z znatnim poudarkom na socialni politiki, zdravstvu in izobraževanju ter z neomajno zavezanostjo k ideji ponovnega referenduma o neodvisnosti, še posebej po odločitvi Združenega kraljestva za izstop iz EU (Brexit), ki je sprožil širše razprave o prihodnosti Škotske v Združenem kraljestvu.
Sturgeonova je vodila vlado tudi v času pandemije COVID-19, kjer je bila njena komunikacija in ukrepi pogosto predmet širših javnih in medijskih razprav ter sooblikovali razliko med pristopi škotske vlade in vlade v Londonu. Njeno obdobje vodenja je prineslo politične uspehe, a tudi notranje spore v stranki in javne polemike, ki so vplivale na podporo in upravljanje partije. Leta 2023 je sporočila odstop z vodilnih funkcij v stranki in vladi; mesto vodje SNP in prve ministrice je nato prevzela nova generacija vodij.
Politične prioritete in zapuščina
V svojem političnem delu je bila Sturgeon znana po zavzetosti za neodvisnost Škotske, pa tudi po poudarku na zdravstveni politiki, socialni pravičnosti in enakosti. V ospredju njenega delovanja so bile teme, kot so dostopnost javnih storitev, zaščita zdravstva in izobraževanje. Hkrati jo imajo nekateri za karizmatično vodjo, ki je sposobna učinkovite javne komunikacije, medtem ko so kritiki opozarjali na notranje razprtije v stranki in spore, povezane z upravljanjem ter transparentnostjo.
Osebno življenje
Sturgeonova živi v Glasgowu. Sicer je znana kot zasebna oseba, ki redko razkriva podrobnosti iz družinskega življenja v javnih nastopih. Poleg političnega dela je pogosto omenjena tudi v kontekstu svojega prispevka k večji vidnosti žensk v politiki.
