101955 Bennu: ogljikov asteroid, tarča misije OSIRIS-REx in možnost trka
101955 Bennu (začasna oznaka 1999 RQ36 ) je ogljikov asteroid iz skupine Apollo, ki ga je projekt LINEAR odkril 11. septembra 1999.
Verjetnost, da bo Bennu med letoma 2175 in 2199 zadel Zemljo, je 1 proti 2700.
Ime je dobil po bennu, staroegipčanski mitološki ptici, povezani s soncem, stvarjenjem in ponovnim rojstvom.
Bennu ima povprečni premer 492 metrov.
Bennu je tarča misije OSIRIS-REx, ki naj bi leta 2023 na Zemljo vrnila vzorce za nadaljnje raziskave.
Bennu je na Palermski lestvici nevarnosti tehničnega vpliva drugi najvišji na kumulativni lestvici.
Domnevajo, da se je Bennu odtrgal od drugega asteroida v asteroidnem pasu, a ga je Saturnova gravitacija odrinila v bližino Zemlje.
Bennu obkroži Sonce vsakih 1,2 leta. Vsakih 6 let se Zemlji približa na 0,002 astronomske enote.
Nekateri menijo, da bi se lahko Bennu, če bi vstopil v določeno luknjo med Zemljo in Luno, spremenila njegova orbita tako, da bi lahko trčil v Zemljo.
Fizikalne značilnosti
Bennu je majhen, a razmeroma masiven ogljikov asteroid z volumsko-ekvivalentnim premerom okoli 492 m. Površje je močno razglašeno in prekriveno z velikimi skalami in grušči — misija OSIRIS-REx je pokazala, da gre za t. i. "rubble-pile" strukturo (skupina združenih kamenčkov in drobirja z veliko prazninami).
Asteroid ima značilno obliko podobno 'vrču' ali vrhu z razširjenim ekvatorjem. Zavrti se približno na vsake ~4,3 ure. Površina je zelo temna (z nizkim albedom), njegovo spektralno vedenje pa ustreza ogljikovim (karbonskim) oziroma B-tip asteroidem z znaki hidratiranih mineralov in organskih spojin.
Orbita in nevarnost trka
Bennu je člen skupine Apollo (to pomeni, da ima eliptično orbito, ki v določenih točkah seka Merkurjevo in Zemljino orbito) in obkroži Sonce v povprečju vsakih 1,2 leta. Njegove orbite in gibanja natančno spremljajo astronomi, ker pri daljših časovnih razponih obstaja majhna, a merljiva verjetnost vpliva z Zemljo.
Za obdobje med letoma 2175 in 2199 je bila ocenjena verjetnost trka približno 1 proti 2.700. Ključen trenutek pri ocenjevanju prihodnje nevarnosti je predviden bližnji prehod ob Zemlji v 22. stoletju (znan kot pomemben bližnji prehod v letu 2135), saj lahko takšna izjemno bližnja srečanja spremenijo Bennujevo pot preko gravitacijskih "ključavnic" in posledično povečajo ali zmanjšajo verjetnost kasnejših trkov v naslednjih desetletjih.
Opazovanja, vključno z merjenji učinka Yarkovskega (majhnega, a stalnega premika zaradi toplotne emisije iz asteroida), so pomembno izboljšala napovedi gibanja Bennuja in omogočile natančnejše izračune tveganja. Čeprav je verjetnost trka v navedenem obdobju majhna, ostaja predmet stalnega spremljanja in modeliranja.
Izvor in evolucija
Večina raziskav kaže, da Bennu izvira iz notranjega dela glavnega asteroidnega pasa, kjer se je verjetno oblikoval ali odtrgal od večjega telesa po trku. Analize spektrov in vsebnosti materialov nakazujejo povezavo z določenimi družinami asteroidov (na primer družinama Polana/Eulalia v literaturi), ki jih nato premaknejo resonančni efekti ter dolgoročni termični učinki (Yarkovsky), kar vodi do prehoda v okolico Zemlje. V preteklosti so gravitacijske motnje velikih planetov (predvsem Jupitra) močno vplivale na dinamično preobrazbo poti iz pasu v bližino Zemlje.
Misija OSIRIS-REx
Bennu je bila izbrana kot tarča misije NASA OSIRIS-REx zaradi svoje primernosti za vzorčenje in znanstveno relevantnosti. Ključne točke misije:
- Start: plovilo je bilo izstreljeno septembra 2016.
- Prispetje: raziskovalni orbiter je dosegel Bennu decembra 2018 in ga nato podrobno mapiral.
- Vzorčenje: manever Touch-And-Go (TAG) za odvzem vzorca je izveden 20. oktobra 2020, ko je plovilo zbralo material s površja.
- Vrnjena vzorca: kapsula s prisrčenim materialom je varno prispela na Zemljo 24. septembra 2023 v puščavskem pristajalnem območju v Utahu; količina zbranega materiala je presegla začetna pričakovanja (vzorec tehta več deset do nekaj sto gramov).
Vzorce preučujejo analitski laboratoriji po vsem svetu, saj omogočajo neposredne kemijske in mineralne analize materiala iz zgodnjih obdobij nastanka Sončnega sistema.
Znanstveni pomen
Študij Bennuja in vzorcev iz njega prinaša informacije o sestavi ogljikovih asteroidiov, razširjenosti hidratiranih mineralov in organskih molekul ter o procesih, ki so oblikovali primitivna telesa. Takšni podatki so pomembni za razumevanje dostave vode in organskih snovi na Zemljo v zgodnjem obdobju ter za razvoj strategij planetaryne obrambe (natančnejše napovedi poti in možnosti morebitnega preusmerjanja nevarnih teles).
Čeprav Bennu predstavlja eno izmed bolje preučenih potencialno nevarnih teles, je njegovo morebitno tveganje za Zemljo še vedno majhno. Napredne opazovalne metode in podatki iz misij, kot je OSIRIS-REx, pa bistveno izboljšujejo naše možnosti, da pravočasno odkrijemo, ocenimo in po potrebi ukrepamo proti resni nevarnosti.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Bennu?
O: Bennu je ogljikov asteroid iz skupine Apollo.
V: Kdaj je bil Bennu odkrit?
O: Bennu je bil odkrit v okviru projekta LINEAR 11. septembra 1999.
V: Kakšna je verjetnost, da bo Bennu zadel Zemljo?
O: Verjetnost, da bo Bennu med letoma 2175 in 2199 zadel Zemljo, je 1 proti 2700.
V: Po čem nosi Bennu ime?
O: Bennu je poimenovan po Bennu, staroegipčanski mitološki ptici, povezani s Soncem, stvarjenjem in ponovnim rojstvom.
V: Kakšen je premer Bennuja?
O: Povprečni premer Bennuja je 492 metrov.
V: Kaj je misija OSIRIS-REx?
O: Misija OSIRIS-REx naj bi leta 2023 na Zemljo vrnila vzorce Bennuja za nadaljnje raziskave.
V: Kako se je Bennu znašel v dosegu Zemlje?
O: Domnevajo, da se je Bennu odcepil od drugega asteroida v asteroidnem pasu, vendar ga je Saturnova gravitacija premaknila na območje Zemlje.
