Reginald Grey, 3. baron Grey de Ruthyn: življenje in spori z Owainom Glyndŵr
Reginald Grey, 3. baron Grey de Ruthyn (ok. 1362 – 30. september 1440) je bil vpliven angleški plemič in tako imenovani Marcher lord — predstavnik kraljeve oblasti ob mejnem pasu med Anglijo in Walesom. Naziv barona je podedoval po očetovi smrti julija 1388. Njegova vloga je običajno vključevala zbiranje vojaških klicev, upravljanje obmejnih zemljišč in sodelovanje pri zatiranju vstaj, zaradi česar je pogosto prihajalo do spopadov z lokalnim valižanskim prebivalstvom.
Poreklo, položaj in naloge
Kot baron Grey de Ruthyn je Reginald imel pomembno pozicijo v severnih mejah (ang. Welsh Marches). Njegove glavne dolžnosti so vključevale izdajanje kraljevih zahtev in pozivanje lokalnega plemstva in mož v kraljevo ter vojaško službo. V praksi so Marcher lordi uživali široke izvršilne in sodne pristojnosti na svojem ozemlju, kar je pogosto povzročalo trenja z vaščani in sosednjimi valižanskimi gospodarskimi družinami.
Spor z Owainom Glyndŵrom
Najbolj znan del Greyjeve zgodbe je dolgotrajni spor z valižanskim plemičem Owainom Glyndŵrom, katerega imetja so bila v severovzhodnem Walesu (okolica Glyndyfrdwy in Cynllaith). Spor je vključeval poskuse pridobitve oziroma uveljavljanja pravic nad delom Glyndwrovega zemljišča. Zgodovinska poročila navajajo, da je zadeva prišla pred kraljevo upravo in da je bilo pod kraljem Rihardom II. v nekaterih točkah odločeno v prid Glyndŵra. Ko je leta 1399 na prestol prišel Henrik IV., se je politično razmerje moči spremenilo in Grey je nato ponovno uspel prevzeti nadzor nad spornimi zemljišči.
Vpliv spora na izbruh upora
Razmeroma pogosto se navaja, da je prav ta spor ter Greyjevi postopki prispevali k eskalaciji nezadovoljstva, ki je pripeljalo do splošnega upora pod vodstvom Owaina Glyndŵra leta 1400. Zgodovinski viri omenijo incident, v katerem je Grey domnevno vplival na izvršitev kraljevega povabila (writ) tako, da Glyndŵra niso pravočasno obvestili ali da je bil postopek izveden na način, ki je Glyndŵra prikrajšal. Posledično je bil Glyndŵr razglašen za upornika, kar je sprožilo obsežen odpor in razglasitev lastne kneževine — dogodek, ki velja za začetek najbolj obsežnega valižanskega upora proti anglosaški oblasti v srednjem veku.
Vojaške aktivnosti in služba kralju
Grey je bil angažiran v vojaških ukrepih proti upornikom in je kot predstavnik kraljeve oblasti izdal številne klice na orožje (komisije o naboru). V času spopadov je sodeloval pri vojaških odpravljanjih in obrambnih ukrepih ob meji. Njegova vloga je bila tipična za Marcher lorde: združevanje osebne moči z javnimi pooblastili za vzdrževanje reda, kar pa je pogosto vodilo v nadaljnje konflikte.
Poznejše življenje in zapuščina
Po daljših prepirovih in po političnih spremembah na dvoru je Grey obdržal oziroma ponovno dobil nadzor nad spornimi posestmi. Umrl je 30. septembra 1440. V zgodovinski literaturi ga pogosto označujejo kot enega izmed ključnih angleških plemičev, čigar ravnanje in pravni spori z Owainom Glyndŵrom niso bili zgolj osebni antagonizem, temveč so pripomogli k širšim družbenim in političnim trenjem, ki so privedla do upora.
Ključne točke
- Rod: 3. baron Grey de Ruthyn, naziv podedoval julija 1388.
- Vloga: Marcher lord — izdajanje kraljevih zahtev, zbiranje vojske, upravljanje obmejnih zemljišč.
- Spor: Dolgotrajen pravni in zemljiški spor z Owainom Glyndŵrom, vključno z zahtevami nad zemljišči v okolici Glyndyfrdwy in Cynllaith.
- Politični vpliv: Pod Rihardom II. je bila zadeva v nekaterih delih odločena v korist Glyndŵra; po prihodu Henrika IV. je Grey pridobil sporne posesti.
- Zapuščina: Njegove akcije so pomembno prispevale k izbruhu Glyndŵrovega upora (začetek okrog leta 1400) in so del razumevanja napetosti med angleško krono in valižanskimi skupnostmi v pozno srednjeveškem obdobju.


Grb Grey de Ruthyn: Barry of six argent in azure na čelu tri torteaux
Valižanski upor
Glyndŵr je leta 1400 poskušal sprožiti sodni postopek, vendar mu je sodišče ukazalo, naj zemljišče preda Greyu. Grey do zadnjega trenutka Glyndŵru tudi ni povedal, da njegovi možje potrebujejo službo na Škotskem. Zaradi tega Glyndŵr ni mogel poslati mož ali celo poslati pojasnila, zakaj jih ni poslal. Zavračanje ali neupoštevanje kraljevega ukaza je bilo izdajstvo. Glyndŵrju so bila odvzeta zemljišča, dokler ne bi dokazal, da je zvest kralju, ali pa bi ga doletela kazen. Glyndŵr in njegovi bratje so 16. septembra zažgali Greyovo posestvo. Tri dni so njegove valižanske sile napadale podeželje v Flintshiru in Denbighshiru. Glyndwrjeve sile so bile 24. septembra poražene pri Welshpoolu.
De Grey je Glyndŵra povabil na sestanek, vendar je prišel z veliko vojsko in ga skušal zajeti. Glyndŵr je pobegnil in se skril, v angleških očeh pa je postal izdajalec. Kralj Henrik je Glyndŵrovim prijateljem odvzel zemljo in jo dal Johnu Beaufortu, svojemu polbratu. Upor se je do leta 1402 razširil po vsem Walesu. Glyndŵrove sile so januarja v zasedi blizu Ruthina ujele lorda Greya.
Zanj so zahtevali odkupnino v višini 10.000 mark. Lord Grey je moral obljubiti, da se ne bo več boril proti Glyndŵru. Kralj Henrik IV. je poslal 11 vitezov na srečanje z Glyndŵrom. Ti so plačali denar in izpustili Greya. Od lorda Greya in njegove družine se je pričakovalo, da bosta denar vrnila.
Družina Grey je leta 1508 prodala gospostvo Ruthin kralju Henriku VII, ko je družina potrebovala denar. []
Stoletna vojna
Grey je bil član sveta, ki je vodil Anglijo v času odsotnosti Henrika V. v Franciji leta 1415. Kasneje se je v stoletni vojni leta 1420 in 1421 boril proti Francozom. Bil je tudi guverner Irske.