Bruksizem: kaj je, vzroki, simptomi in možnosti zdravljenja

Bruksizem: prepoznajte vzroke, simptome in načine zdravljenja. Preprečite obrabo zob, bolečine v čeljusti in glavobole z nasveti ter rešitvami strokovnjakov.

Bruksizem je težava pretiranega mletja zob ali stiskanja čeljusti. To ni običajna uporaba zob, kot sta prehranjevanje ali govorjenje. Bruksizem je pogosta težava, ki prizadene od 8 do 31 % ljudi. Bruksizem lahko obrablja zobe, jih naredi preveč občutljive ter povzroča glavobole in bolečine v čeljusti. Prav tako lahko poškoduje zobozdravstvene posege, kot so krone in zalivke. Včasih teh težav ne opazimo, zato vsi, ki imajo bruksizem, ne vedo, da ga imajo.

Poznamo dve glavni vrsti bruksizma: bruksizem med spanjem in bruksizem med budnostjo. Spalni bruksizem se pojavi, ko oseba spi, budni bruksizem pa, ko je oseba budna. Simptomi spalne oblike bruksizma so pogosto hujši, ko se zbudite. Bruksizem v budnem stanju je lahko ob prebujanju v redu, nato pa se čez dan poslabša. Razlogov za škripanje z zobmi in stiskanje čeljusti je lahko več. Bruksizem v budnem stanju ima lahko drugačne vzroke kot bruksizem med spanjem. Ženske imajo pogosteje bruksizem v budnem stanju. Spalni bruksizem prizadene moške enako pogosto kot ženske. Uporablja se več načinov zdravljenja, vendar se nobeden ni izkazal za zelo učinkovitega.

Vzroki in dejavniki tveganja

• Psihološki dejavniki: stres, anksioznost in napetost so pogosti sprožilci bruksizma, še posebej bruksizma v budnem stanju.
• Spanje in motnje spanja: spalni bruksizem je pogosto povezan z drugimi motnjami spanja, npr. z obstruktivno spalno apnejo.
• Zdravila in snovi: nekatera antidepresiva (npr. selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina), kofein, alkohol, tobak in droge lahko povečajo tveganje.
• Napaka ugriza ali zobna nepravilnost: včasih lahko prispeva nepravilno poravnani zobje, vendar ne vedno.
• Starost in spol: pri otrocih je bruksizem pogost in ga pogosto prerastejo; odrasli pa ga doživljajo v različnih oblikah. Ženske imajo nekoliko višjo pojavnost budnega bruksizma, medtem ko je spalni bruksizem enakomerno razporejen med spoloma.

Simptomi

• Škripanje ali mletje zob (lahko ga slišite partner ali družinski člani).
• Bolečina ali togost v čeljustnih mišicah, ki se lahko širi v obraz, vrat ali uho.
• Otekanje čeljusti in težave pri odpiranje ali zapiranju ust (občasno zaklepanje čeljusti).
• Obraba zob, razpoke ali zlomljene zalivke in krone.
• Povečana občutljivost zob zaradi izrabljenega zobnega tkiva.
• Glavoboli, pogosto t.i. tenzijski ali jutranji glavoboli.
• Motnje spanja – soglasno ali neudobno spanje zaradi brenčanja ali bolečine.

Diagnoza

Diagnozo običajno postavi zobozdravnik ali zdravnik na podlagi anamneze in pregleda zob ter mišic čeljusti. Poiščejo se znaki obrabe zob, poškodovane zobne vsadke ali bolečina ob pritisku na čeljustne mišice. V primeru dvoma ali za natančnejšo oceno se lahko uporabi:

• Vprašalniki o spanju in poročila partnerja o škripanju.
• Video ali zvočni posnetek spanja.
• Polisomnografija ali elektromiografija (EMG) — redkeje, predvsem v raziskovalne ali kompleksne klinične primere.

Možnosti zdravljenja

Za bruksizem ni enotnega zdravila, učinkovitost posameznih pristopov se razlikuje. Pogoste možnosti vključujejo:

• Naprave za ustno varstvo (nočne opornice): mehke ali trde udlage (splint) zmanjšajo stik med zgornjimi in spodnjimi zobmi ter ščitijo zobe pred obrabo. Ne odpravljajo vzroka, lahko pa preprečijo poškodbe.
• Sprostitvene tehnike in obvladovanje stresa: kognitivno-vedenjska terapija (KVT), sprostitvene vaje, biofeedback in čuječnost lahko pomagajo zmanjšati budni bruksizem, povezan s stresom.
• Fizioterapija in vaje za čeljust: raztezanje mišic, masaža in pravilna drža lahko zmanjšajo bolečino in napetost.
• Zdravila: v nekaterih primerih zobozdravnik ali zdravnik predpiše mišične relaksante za kratek čas, protibolečinska zdravila ali protivnetna zdravila. Antidepresivi se lahko občasno uporabljajo, vendar lahko nekatera zdravila poslabšajo bruksizem.
• Injekcije botulinum toksina (Botox): v izbranih primerih, kadar so druge metode neučinkovite, lahko injekcije v čeljustne mišice zmanjšajo moč mletja in bolečino. Učinki so začasni in zdravljenje predstavlja tveganja.
• Zobni posegi: v primeru resnih poškodb zob ali nepravilnega ugriza lahko zobozdravnik predlaga korektivne posege, vendar ti ne odpravljajo vedno bruksizma in je treba previdno presoditi korist vsakega posega.

Preprečevanje in samopomoč

• Izogibajte se stimulansom (kofein, alkohol, tobak) pred spanjem.
• Vzpostavite redno rutino spanja in poskrbite za dovolj kakovostnega spanca.
• Uporabljajte tehnike sproščanja pred spanjem — tople kopeli, globoko dihanje, progresivna mišična relaksacija.
• Prepoznajte in obvladujte vire stresa — po potrebi poiščite psihološko podporo.
• Če delate z zobozdravstvenimi nadomestki, redno obiskujte zobozdravnika za kontrolo in popravke.

Kaj storiti in kdaj poiskati strokovno pomoč

Če opazite stalno obrabo zob, kronične bolečine v čeljusti, pogoste glavobole ali težave z odpiranjem ust, se posvetujte z zobozdravnikom ali zdravnikom. Zgodnja diagnoza in ukrepanje lahko preprečita resnejše poškodbe zob in dolgotrajne težave s temporomandibularnim sklepom.

Opomba: Izbira zdravljenja je odvisna od vrste bruksizma, resnosti simptomov in vzrokov. Pogovorite se z zobozdravnikom ali specialistom za motnje spanja, da določite najbolj primeren načrt za vas.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bruksizem?

V: Kako pogost je bruksizem?

V: Kakšne so negativne posledice bruksizma?

V: Kdo morda ne ve, da ima bruksizem?

V: Kateri sta dve vrsti bruksizma?

V: Kateri so različni vzroki za budni in spalni bruksizem?

V: Kakšna je učinkovitost zdravljenja bruksizma?

Išči po črki