A.I. – Umetna inteligenca (2001): Spielbergov film o ljubečem androidu
Umetna inteligenca ali A.I. je ameriški znanstvenofantastični dramski film iz leta 2001, ki ga je režiral Steven Spielberg. Scenarij je Spielberg napisal po kratki zgodbi Briana Aldissa iz leta 1969 z naslovom "Supertoys Last All Summer Long".
Film so producirali Kathleen Kennedy, Spielberg in Bonnie Curtis. V njem igrajo Haley Joel Osment, Jude Law, Frances O'Connor, Brendan Gleeson in William Hurt. Dogajanje je postavljeno v futuristično družbo po podnebnih spremembah. A.I. pripoveduje zgodbo o Davidu (Osment), otroku podobnem androidu, ki je edinstveno programiran s sposobnostjo ljubiti.
Zgodba
Glavni lik, David, je robotski otrok, ustvarjen z namenom, da nadomesti izgubljenega sina v družini Swinton. David je programiran, da ljubi svojo "mamo" brezpogojno, kar sproži vrsto moralnih in čustvenih zapletov, ko resnična človeška čustva, strah in družbena stališča pridejo v konflikt z njegovo umetno naravo. Film sledi Davidovemu potovanju — tako do sprejetja kot do iskanja identitete — ter vpraša, kaj pomeni biti človek. V zgodbo so vtkani motivi iz pravljice o Pinokiu, pa tudi elementi izgubljene in najdene človečnosti v tehnološko spremenjenem svetu.
Produkcija in režija
Projekt A.I. je imel dolgo razvojno zgodbo; izhajal je iz vizije drugih ustvarjalcev in je prešel skozi več faz režije in scenarija, preden je Spielberg prevzel končno režijo. Film združuje Spielbergov čustveni pristop z znanstvenofantastičnimi in etičnimi vprašanji, kar daje delu edinstveno mešanico topline in melanholije. Producenti so skrbeli za obsežno produkcijo, scenografijo in vizualne učinke, ki ustvarijo prepričljiv futuristični svet.
Igralska zasedba
V glavnih vlogah nastopajo Haley Joel Osment kot David, Jude Law kot Gigolo Joe, Frances O'Connor kot Monica Swinton, Brendan Gleeson kot Henry Swinton in William Hurt kot profesor Hobby. Igralske predstave, še posebej Osmentova kot otrok-android, so bile pogosto izpostavljene kot močna točka filma, saj prinašajo čustveno globino v kompleksno pripoved.
Teme in motivi
Film raziskuje teme umetne zavesti, etike ustvarjanja življenju podobnih entitet, ljubezni, osamljenosti in hrepenenja po sprejetju. Sprašuje tudi, kako tehnologija spreminja medčloveške vezi in kaj pomeni imeti izkušnjo "pravega" čustva. V ospredju so vprašanja odgovornosti ustvarjalcev, pravic androidov in meja med simulacijo in resničnostjo.
Vizualna in zvočna podoba
A.I. izstopa po razkošni scenografiji, izmišljenih futurističnih lokacijah ter kombinaciji praktičnih posebnih učinkov in računalniške grafike. Glasbo je za film ustvaril izkušen filmski skladatelj, kar dodatno poudari čustveni naboj zgodbe in njeno melanholično atmosfero. Vizualna podoba pomaga graditi kontrast med hladnim tehnološkim okoljem in toplino Davidovega otrokarskega doživljanja.
Prejem in vpliv
Ob izidu je film prejel mešane, a pogosto reflektivne ocene — nekateri kritiki so hvalili ambicijo in čustveni naboj, drugi pa so izpostavljali razlike v tonu ali pričakovanjih glede Spielbergovega pristopa. Z leti je A.I. pridobil širši ugled kot poglobljeno in provokativno delo, ki postavlja trajna vprašanja o človeku in stroju ter o tem, kako tehnologija oblikuje prihodnost družbe.
Film ostaja pomemben prispevek k žanru znanstvene fantastike in pogovoru o umetni inteligenci v popularni kulturi, saj združuje pripovedno moč filma z aktualnimi etičnimi dilemami.
