Kolektivizem
Kolektivizem je skupek idej in vrednot, pri katerih ima blaginja skupine zelo visoko prednost.
Nemški sociolog Ferdinand Tönnies je zgodnji model kolektivizma in individualizma opisal z izrazoma Gemeinschaft (skupnost) in Gesellschaft (družba). Odnosi Gemeinschaft, v katerih je v ospredju komunalizem, naj bi bili značilni za majhne, podeželske vaške skupnosti. Antropolog Redfield (1941) je to pojmovanje ponovil v delu, v katerem je ljudsko družbo primerjal z mestno družbo.
Max Weber (1930) je kolektivizem in individualizem primerjal skozi prizmo religije in menil, da so protestanti bolj individualistični in samozadostni v primerjavi s katoliki, ki podpirajo hierarhične in soodvisne odnose med ljudmi. Hofstede (1980) je imel velik vpliv na začetek obdobja medkulturnih raziskav, ki so primerjale kolektivizem in individualizem. Hofstede je kolektivizem in individualizem pojmoval kot del enega kontinuuma, pri čemer je vsak kulturni konstrukt predstavljal nasprotni pol. Avtor je posameznike z visoko stopnjo kolektivizma označil kot vpeti v svoje družbeno okolje in dajejo prednost skupnim ciljem pred individualnimi.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kolektivizem?
O: Kolektivizem je vrsta etike, ki temelji na tem, da so ljudje skupina. Osredotoča se na to, kaj je dobro za celotno skupino, in ne na interese posameznikov.
V: Kako se razlikuje od individualizma?
O: Individualizem temelji na tem, da so ljudje posamezniki, in se osredotoča na to, kaj je dobro za vsakega posameznika. Podpira, da so ljudje neodvisni in sledijo svojim ciljem ter imajo veliko svobode. Po drugi strani pa kolektivizem verjame, da ena oseba ni tako pomembna kot skupina več ljudi, in pogosto spodbuja kompromise, da bi bile stvari boljše za vse in ne le za posameznika.
V: Ali je kolektivizem del politike?
O: Da, kolektivizem in individualizem sta filozofski stališči, ki sta prav tako del politike.
V: Od kod izvira beseda "individualizem"?
O: Besedo "individualizem" so prvotno uporabljali socialisti, da bi napadli svoje sovražnike, ki niso podpirali socializma.
V: Katere vrste kolektivizma obstajajo?
O: Obstaja veliko različnih vrst kolektivizma, ki lahko pomeni služenje skupnosti, vladi, družbenemu razredu, rasi ali kakšni drugi skupini.
