V: Kaj sta konsonanca in disonanca v glasbi?
O: Konsonanca in disonanca se nanašata na določene glasbene intervale ali akorde.
V: Kako se v glasbi uporabljata pridevnika "konsonančni" in "disonančni"?
O: Z izrazoma "konsonanten" in "disonanten" označujemo intervale ali akorde, ki zvenijo stabilno in prijetno oziroma nestabilno in ostro.
V: Kaj je konsonantni interval ali akord?
O: Konsonantni interval ali akord je tisti, ki zveni stabilno in prijetno, na primer C in E ali akord C-dur.
V: Kaj je disonantni interval ali akord?
O: Disonantni interval ali akord je tisti, ki zveni nestabilno in lahko celo ostro, kot na primer C in Fsharp ali C - Dsharp - Fsharp.
V: Kaj pomeni, da interval "preide" na konsonantni akord?
O: Ko interval "preide" na soglasniški akord, to pomeni, da zveni, kot da želi preiti na stabilen in prijeten interval.
V: Kako sta frekvenci dveh tonov povezani v soglasnem intervalu?
O: V sorodnem intervalu frekvence dveh not vibrirajo v preprostem matematičnem razmerju, na primer pri dveh notah, ki sta med seboj oddaljeni eno oktavo, višja nota vibrira natanko dvakrat hitreje.
V: Kako zapletenost matematičnega razmerja med intervaloma vpliva na njuno disonanco?
O: Bolj ko je interval matematično zapleten, bolj disonantno zveni.