Kurikulum (učni načrt): definicija, vsebina in pomen v izobraževanju

Učni načrt (množina: učni načrti) pomeni načrt študijskega programa ali izobraževalnega procesa. Uporablja se za načrtovanje poučevanja ali usposabljanja in opiše, kaj naj bi se učenci ali udeleženci naučili ter kako bo potekalo učenje. V učnem načrtu so pogosto navedene podrobnosti, tako da lahko drugi vedo, kaj se bo dogajalo in kako bo delo organizirano:

  1. kateri predmeti se bodo poučevali (npr. matematika, zgodovina, tuji jeziki ali poklicna vsebina);
  2. v kakšnem vrstnem redu se bodo učili (loga povezovanja tem in zaporedje modulov ali letnikov);
  3. kako pogosto in koliko časa bo porabljenega za posamezno temo (tedenski urnik, število ur na teden, trajanje tečaja);
  4. pogosto je povezan z urnikom in drugimi podatki o organizaciji, v kateri bo potekal (šolski koledar, roki, število skupin, prostori);
  5. pogosto ga odobri javna ali zasebna izpitna komisija in se uporablja kot podlaga za določanje izpitov ter preverjanja znanja.

Kaj običajno vsebuje

Danes učni načrt navadno vključuje seznam predmetov, podrobnejšo vsebino posameznih predmetov, cilje učenja oziroma učne izide, učne vsebine ter priporočene metode poučevanja in ocenjevanja. Pogosto so učni načrti podprti z gradivi, kot so učbeniki, delovni listi in smernice za učitelje, ter s programi za izobraževanje in usposabljanje učiteljev.

Glavne komponente učnega načrta

  • Učni cilji in učni izidi: kaj naj bi učenec ob koncu obvladal (znanje, spretnosti, stališča).
  • Vsebine in teme: natančen seznam snovi in tem, ki jih je treba obdelati.
  • Metode poučevanja: priporočene didaktične pristope (predavanja, projektno učenje, delo v skupinah, praktične vaje).
  • Ocena in preverjanje znanja: merila ocenjevanja, vrste izpitov, kontrolnih nalog in drugih načinov preverjanja.
  • Organizacijski podatki: trajanje, urnik, potrebni prostori in oprema, kadrovske zahteve.
  • Podpora in viri: učbeniki, spletna gradiva, laboratoriji, strokovna pomoč.

Vrste učnih načrtov

Obstaja več ravni in oblik učnih načrtov:

  • Nacionalni ali državni kurikulum: splošni standardi in zahteve, ki jih izda država ali ministrstvo.
  • Šolski kurikulum: prilagoditev državnega kurikuluma potrebam posamezne šole ali ustanove.
  • Predmetni načrti oziroma syllabus: povzetek tem in urnik za posamezen tečaj ali predmet (v nekaterih jezikih in kontekstih se izraz 'učni načrt' uporablja tudi v tem pomenu).
  • Poklicni in programi usposabljanja: kurikuli za strokovno izobraževanje, kjer so pomembne tudi praktične kompetence in standardi poklica.
  • Neformalni programi: kratki tečaji, delavnice in izobraževanja, ki imajo lažjo ali prilagojeno strukturo.

Razlika med kurikulumom, učnim načrtom in syllabusom

V praksi se izrazi v različnih kontekstih prekrivajo in uporabljajo različno. Ponavadi:

  • Kurikulum: celosten načrt izobraževalnega procesa (vključno s cilji, vsebinami, pedagogiko in ocenami) na ravni šole ali sistema.
  • Učni načrt / syllabus: bolj omejen dokument za posamezen predmet ali modul, z navedbo tem, urnika in branja.
  • Učna snov in program: še bolj podrobne enote, kot so učne ure ali lekcije.

Proces razvoja in vključenost deležnikov

Razvoj učnega načrta običajno vključuje sodelovanje različnih deležnikov: učiteljev, šolskih svetovalcev, strokovnjakov s področja, predstavnikov ministrstva, delodajalcev (pri poklicnem izobraževanju) in včasih tudi staršev in učenec. Proces zajema analizo potreb, oblikovanje ciljev, izbor vsebin, preizkušanje, ocenjevanje in redne prenove. Pomembna sta tudi povezanost s standardi spretnosti in merila kakovosti.

Pomen učnega načrta

Učni načrt je temelj za kakovostno izobraževanje, saj omogoča:

  • jasno opredelitev ciljev in pričakovanj;
  • usklajenost poučevanja med učitelji in oddelki;
  • pripravo ustreznih učnih gradiv in virov;
  • pravično in pregledno ocenjevanje znanja;
  • prilagajanje izobraževanja družbenim in gospodarskim potrebam.

Izzivi in prenova

Pri oblikovanju in izvajanja učnih načrtov se pojavljajo izzivi, kot so preobremenjenost z vsebinami, pomanjkanje usposobljenih učiteljev, potreba po vključevanju digitalnih orodij, ter zagotavljanje enakih možnosti učenja za vse. Zaradi hitrih sprememb v znanju in družbi mora biti kurikulum dinamičen in redno posodobljen z evalvacijo in povratnimi informacijami iz prakse.

Vloga učiteljev

Učitelji so ključni pri izvajanju učnih načrtov: prevajajo strokovne dokumente v praktične učne ure, izbirajo metode dela, prilagajajo vsebine posameznim učencem in ocenjujejo napredek. Zato je usposabljanje učiteljev in podpora pri izvajanju kurikula bistvenega pomena.

Podobna beseda je učni načrt, ki se v določenih kontekstih uporablja za povzetek tem, ki bodo obravnavane pri akademskem tečaju, knjigi ali predavanju. Drug izraz, povezan s tem, je disciplina, ki v tem smislu pomeni akademski predmet ali področje študija.

Zgodovinski razvoj

V preteklosti so bili učni načrti več kot le podlaga za učne načrte in izpite. Obravnavali so osnove poučevanja, pri čemer so upoštevali:

  1. psihologijo otrok, zlasti mlajših.
  2. potrebe družbe, vključno s potrebami delodajalcev.
  3. rast znanja, na primer v znanosti.
  4. ravnovesje med izobraževanjem in usposabljanjem.
  5. pravni status izobraževanja, na primer, ali je izobraževanje prostovoljno ali obvezno.

Štiri vprašanja, ki jih je Tylor zastavil v uvodnem besedilu, na splošno veljajo za temeljna:

  • Katere izobraževalne cilje naj bi šola dosegla?
  • Kako izbrati učne izkušnje, ki bodo koristne za doseganje teh ciljev?
  • Kako organizirati učne izkušnje za učinkovito poučevanje?
  • Kako oceniti učinkovitost učnih izkušenj?

Za odgovore na ta vprašanja ni strogih pravil. Vedno so obstajale različne teorije izobraževanja, ki so temeljile na različnem odnosu do izobraževanja in do življenja samega. V grobem lahko rečemo, da imajo te teorije dva nasprotna konca. Na eni strani je izobraževanje, osredotočeno na otroka. Ta se ukvarja s prilagajanjem poučevanja potrebam in razvoju posameznih otrok ter se najbolj uporablja v vrtcih in osnovnošolskem izobraževanju. Na drugem koncu je v družbo usmerjena vzgoja. Njegov cilj je zagotoviti, da družba dobi stalen dotok mladih odraslih, ki bodo sposobni opravljati poklice in vloge, ki jih družba potrebuje. V nekaterih državah bi bil pristop bolj versko usmerjen. Cilj tega pristopa je ustvariti mlade odrasle, katerih glavni cilj je živeti v skladu z zapovedmi (prepričanji, praksami) določene religije.

Skriti učni načrt

Izraz, ki se včasih uporablja za opis tega, kar kritik meni, da se v resnici dogaja v izobraževalnem sistemu. Pomeni neizrečena prepričanja in vrednote institucije, implicitne zahteve glede vedenja in spoštovanja. V šoli se poučujejo predmeti, vendar se dogaja še veliko drugega.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je učni načrt?


O: Učni načrt je študijski program, ki se uporablja za načrtovanje poučevanja ali usposabljanja.

V: Katere informacije običajno vsebuje učni načrt?


O: V učnem načrtu so navedene podrobnosti, kot so, katere teme se bodo poučevale, v kakšnem vrstnem redu in koliko časa bo porabljenega za vsako temo.

V: Kako je učni načrt pogosto povezan z urnikom?


O: Učni načrt je pogosto povezan z urnikom, da se navede, kdaj se bodo poučevale posamezne teme.

V: Kdo pogosto odobri učni načrt?


O: Učni načrt pogosto odobri javni ali zasebni izpitni odbor.

V: Kaj je podlaga za določanje izpitov?


O: Učni načrt se pogosto uporablja kot podlaga za določanje izpitov.

V: Kaj pomeni izraz učni načrt?


O: Izraz učni načrt pomeni povzetek tem, ki bodo obravnavane med akademskim tečajem, knjigo ali predavanjem.

V: Kaj pomeni izraz disciplina v povezavi z izobraževanjem?


O: V zvezi z izobraževanjem izraz disciplina pomeni akademsko področje.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3