Dalmatinščina: izumrli romanski jezik iz Dalmacije
Dalmatinščina je izumrli romanski jezik, ki so ga zgodovinsko govorili ob vzhodni obali Jadranskega morja v Dalmaciji. Razvil se je iz vulgarnolatinskega korpusa, zato ga uvrščajo med romanske jezike; njegovo mesto znotraj romanske družine je predmet razprav, pogosto ga povezujejo z italskimi (italo-dalmatskimi) narečji zaradi geografskih in jezikovnih stikov. V srednjem veku in pozneje se je število govorcev postopoma zmanjšalo zaradi demografskih in političnih sprememb, širjenja hrvaškega (slovanskega) prebivalstva ter vpliva beneškega/italijanskega jezika. V različnih krajih je izumrtje nastopilo v različnih obdobjih — nekatere oblike so preživele do 18. ali celo 19. stoletja.
Dialekti in ohranjeni viri
Od različnih dalmatinskih narečij sta za jezikoslovno preučitev ohranjena predvsem narečji Veglie (italijansko Vegliot; otok Krk) in Raguse (Dubrovnik). Iz ostalih lokalnih oblik so znani le posamezni toponimi, iztočnice in kratke besedne zveze, zato je zgodba jezika večinoma rekonstruirana iz zelo omejenih virov.
Matteo Bartoli in Tuone Udaina
Leta 1897 je znanstvenik Matteo Bartoli, sam poreklom iz bližnje Istre, obiskal enega izmed zadnjih govorcev dalmatinščine, znanega kot burburja Tuoneja Udaina (italijansko Antonio Udina), da bi zabeležil njegov govor. Bartoli je zapisal približno 2800 besed, številne zgodbe in pripovedi iz Udainovega življenja ter druge jezikovne podatke; ti zapisi so ključni za razumevanje besedišča, fonologije in slovnice jezika. Bartoli je svoja dognanja najprej predstavil v italijanščini, nato pa je leta 1906 izšel tudi njegov nemški prevod (Das Dalmatische). Izvorni italijanski rokopisi so bili dolgo časa izgubljeni; ponovno so jih prevedli in objavili šele leta 2001, kar je omogočilo nove preglede in interpretacije.
Tuone Udaina je postal simbol izumrtja jezika: le eno leto po Bartolijevem obisku, 10. junija 1898, je pri 74 letih nesrečno umrl v eksploziji pri cestnih delih, s čimer je izginila zadnja znana oseba z izvorno tekočnostjo v dalmatinščini. Čeprav so nekatere starejše osebe v okolici morda poznale posamezne besede ali izraze, ni ostal noben dokumentiran primer naravnega večgeneracijskega prenašanja jezika.
Jezikovne značilnosti in vplivi
Dalmatinščina je obdržala veliko latinskih korenin, vendar jo je močno oblikoval stik s sosednjimi jezikovnimi skupnostmi. V besedišču in fonetiki se kažejo vplivi beneške/italijanske oblasti ter hrvaških (južnoslovanskih) jezikov. Zaradi omejenosti virov je natančna rekonstrukcija slovničnih in zvočnih sistemov deloma posredna in temelji na Bartolijevih zapisih, primerjavah z drugimi romanskimi jeziki ter analizah ohranjenih toponimov in patronimov.
Pomen in nadaljnje raziskave
- Dalmatinščina je pomemben vir za razumevanje zgodnjega razvoja romanskih jezikov na Jadranu in stikov med romanskimi in slovanskimi skupnostmi.
- Bartolijevo delo ostaja temeljna dokumentacija; njegovi zapisi se še vedno preučujejo, digitalizirajo in primerjajo s sorodnimi viri.
- V regionu so ohranjeni ostanki dalmatinskega leksika v narečjih, toponimih in priimkih, kar omogoča nadaljnje jezikovno-historijske raziskave.
Zaključek
Danes je dalmatinščina izumrla kot živi jezik, vendar njeni ostanki in dokumenti predstavljajo pomembno gradivo za zgodovino romanščine, jezikovne stike na Balkanu in študij jezikovnih sprememb. Kljub temu da so viri razmeroma skopi, delo raziskovalcev, kot je bil Matteo Bartoli, ter sodobne analize pomagajo ohranjati znanje o tem enkratnem jezikovnem pojavu.
Mesta ob vzhodnem Jadranu z dalmatinskimi narečji. Veglia je hrvaški otok Krk, Crepsa je otok Cres, Arba se danes imenuje Rab. Zara je mesto Zadar. Trau se imenuje Trogir, Splato je Split, Ragusa je Dubrovnik, Cattaro pa je danes Kotor.
Tuone Udaina, zadnji dalmatinski govornik
Vprašanja in odgovori
V: Kateri jezik so govorili v Dalmaciji?
O: V Dalmaciji so govorili romanski jezik, imenovan dalmatinščina.
V: Kdaj je jezik izumrl?
O: Jezik je izumrl v srednjem veku.
V: Kako dolgo se je uporabljal?
O: V nekaterih krajih so ga uporabljali do 18. ali 19. stoletja.
V: Kdo je zapisal informacije o jeziku?
O: Učenjak Matteo Bartoli je zapisal približno 2800 besed, zgodb in pripovedi iz svojega življenja, povezanih z jezikom.
V: Kje so bile te besede objavljene?
O: Te besede so bile objavljene v nemško napisani knjigi Das Dalmatische, ki je izšla leta 1906.
V: Kdo je zagotovil večino teh informacij o besedišču, fonologiji in slovnici jezika?
O: Tuone Udaina (znan tudi kot burbur), ki je bil zadnji znani govorec katerega koli dalmatinskega narečja, je v pogovoru z Matteom Bartolijem posredoval večino teh informacij o besedišču, fonologiji in slovnici jezika.
V: Kdaj je Tuone Udaina umrl? O: Tuone Udaina je umrl eno leto po pogovoru z Matteom Bartolijem, 10. junija 1898, zaradi eksplozije na gradbišču ceste.
