Duna je izmišljena zgodba, ki se dogaja v vesoljskem imperiju daleč v prihodnosti. Napisal jo je Frank Herbert (prvič izšla leta 1965). Knjiga se osredotoča na medsebojno vplivanje politike, vere, tehnologije in številnih drugih področij — zlasti ekologije, moči in posledic množične fanatične vere. Herbert v romanu prepleta epiko s podrobnim svetotvorstvom in razmislekom o tem, kako ideje in institucije oblikujejo ljudi in okolje.
V svetu iz serije Dune so računalniki in misleče stroje prepovedani po prej potekajoči državljanski vojni (v literaturi znana kot Butlerian Jihad), zato se družba razvije brez široke uporabe avtomatizirane umetne inteligence. Namesto tega obstajajo ljudje, ki so se naučili razmišljati z izredno hitrostjo in natančnostjo — imenujejo se mentati in so živeče računalnike v človeški obliki. Vesoljem upravljajo velike plemiške hiše; viri oblasti vključujejo cesarja iz hiše Corrino, Veliko hišo (Great Houses), Landsraad in gospodarsko združenje CHOAM. Hiše morajo ubogati hišo Corrino, saj je vodja hiše Corrino tudi cesar.
V središču Dune je Paul Atreides, najstnik, ki je dedič hiše Atreidov. Cesar prisili njegovo družino, da zapusti planet Caladan in prevzame nadzor nad planetom Arrakis. Arrakis je trenutno pod nadzorom hiše Harkonnen in je edini kraj, kjer je mogoče najti začimbo, imenovano melange (ali začimba). Melange je najpomembnejša snov v vesolju: podaljšuje življenje, povečuje duševne sposobnosti in omogoča vpogled v prihodnost. To vpogledno – omejeno, izmenično predvidevanje prihodnjih poti — uporabljajo predvsem člani Tolpe za prevoze (Guild Navigators), kar omogoča varno preskakovanje med zvezdami (potovanje na velike razdalje brez fizičnega prevoza skozi vesolje).
Arrakis je dominanten puščavski planet; peščeni svet, kjer je voda izjemno redka. Ta velika puščava je nevarna tudi zaradi ogromnih peščenih črvov (Fremen jih imenujejo Shai-Hulud), ki lahko požrejo vse, kar se premika po pasirju. Na planetu živijo številne skupine domorodnih ljudi — imenujejo se Fremeni. Fremeni so razvili sofisticirane obrede in tehnologije varčevanja z vodo (stillsuiti, zbiralniki vode, pravila o delitvi vode), s katerimi preživijo v skrajnih pogojih. Njihova kultura je močno povezana z ekosistemom Arrakisa: razumejo cikle začimbe, pojavnost črvov in pomen varstva vode. Sietchi so njihove naselbine, prilagojene varovanju vode in skupinske identitete.
Ko očeta House Atreides ubijejo med zaroto Harkonnenov in cesarja, Paul in njegova mati pobegneta v puščavo in se zatečeta k Fremenom. S pomočjo izobraževanja, ki ga je podarila njegova mati, in z lastnimi naraščajočimi sposobnostmi predvidevanja Paul pridobi vedno večji vpliv med Fremeni. Lady Jessica, Paulova mati, je članica sestrstva Bene Gesserit — elitne ženske organizacije, ki razvija telesne in duševne sposobnosti, preskusi nadzora in genealogijo za doseganje svojih dolgoročnih ciljev.
Sestrstvo Bene Gesserit uporablja obsežen razmnoževalni program z namenom ustvariti izbranca, ki ga imenujejo Kwisatz Haderach — bitje, ki bi imelo izjemne prescience sposobnosti in bi lahko povezalo ženske in moške linije z naprednim vpogledom v čas in prostor. Sestrstvo urijo svoje članice v perfidni kontroli misli, telesnih funkcij in v obvladovanju posledic vpliva na družbo; njihova učenja vključujejo glasovno manipulacijo, detajlno kritično analizo in kemične/biološke tehnike. Lady Jessica je odhujskana, ker je namesto ukazanega rojstva hčerke rodila sina — Paula — in ga zato nepričakovano postavila v središče Bene Gesseritskih načrtov in širših političnih konfliktov.
Paul z združenimi Fremeni doktrinarno in vojaško organizacijo uporabi proti Harkonnenom in cesarju. Postal je prerokovana figura (muad’Dib), katere pojav sproži množično spreobrnjenje in kasneje versko-vojno ofenzivo, znano kot Paulova džihad, ki vodi do temeljnih sprememb v vesoljnem redu. Herbert v romanu ne idealizira junaka — kritično obravnava nevarnosti mesijanstva in posledice, ko versko vodstvo postane instrument politike.
V romanu so tudi druga pomembna telesa in teme: trgovske in korporacijske strukture, naravoslovni pristop k preoblikovanju okolja (ideja, da se planet lahko postepeno preobrazi), razprave o ekologiji in odgovornosti ter etikah vladanja. Dodatno so pomembne tehnike in predmeti, kot so stillsuit (oblačilo, ki reciklira telesno vlago), rituali Fremena in tihi, a učinkoviti mentati.
Po izidu Dune je sledila serija nadaljevanj, ki jih je napisal Frank Herbert (npr. Dune Messiah, Children of Dune idr.). Po smrti Franka Herberta sta njegov sin Brian Herbert in pisec Kevin J. Anderson razširila vesolje z nadaljnjimi romani, predzgodovinskimi deli in razpletom zgodbe. Roman je imel velik kulturni vpliv in večkrat navdihnil filmske, televizijske in druge adaptacije; med pomembnejšimi sta film Davida Lyncha iz leta 1984 (David Lynch) in televizijska miniserija ter sodobna filmska adaptacija režiserja Denisa Villeneuvea (2021). Adaptacije se razlikujejo glede na interpretacijo, poudarke in stil, a vse izhajajo iz kompleksne mitologije in bogatega sveta, ki ga je ustvaril Herbert.
Za konec: Dune ni le pustolovski znanstvenofantastični roman, temveč raznolika refleksija o moči, veri, ekologiji, človeški naravi in posledicah transformacije družb. Njegova kompleksnost in večplastnost sta razlog, da knjiga ostaja brana in predmet razprav tudi desetletja po izidu.