Vzhodna dolgonoga ehidna
Vzhodna dolgonoga ehidna (Zaglossus bartoni), znana tudi kot Bartonova dolgonoga ehidna, je ena od treh vrst iz rodu Zaglossus. Vse se pojavljajo na Novi Gvineji. Najdemo jo predvsem na Papui Novi Gvineji med 2000 in 3000 metri nadmorske višine.
Od drugih predstavnikov rodu se razlikuje po številu krempljev na sprednjih in zadnjih nogah. Na sprednjih nogah ima pet krempljev, na zadnjih pa štiri. Odrasla žival tehta med 5 kg in 10 kg. Njegova telesna dolžina je od 60 do 100 cm. Nima repa. Ima gosto črno dlako. Vrsta je največji monotremej in se premika počasi. Za obrambo se zvije v bodičasto kroglo.
Obstajajo štiri priznane podvrste:
- Z. bartoni bartoni
- Z. bartoni clunius
- Z. bartoni smeenki
- Z. bartoni diamondi
Populacija vsake podvrste je geografsko izolirana, razlikujemo pa jih predvsem po velikosti telesa.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je vzhodna dolgonoga ehidna?
O: Vzhodna dolgonoga ehidna je vrsta ehidne iz rodu Zaglossus, ki živi na Novi Gvineji.
V: Kje lahko najdemo vzhodnega dolgoprsega ehidna?
O: Vzhodnega dolgokljunega ehidna najdemo predvsem na Papui Novi Gvineji na nadmorski višini med 2000 in 3000 metri.
V: Kako lahko vzhodnega dolgokljunega ehidna ločite od drugih predstavnikov njegovega rodu?
O: Vzhodnega dolgokljunega ehidna lahko ločimo od drugih predstavnikov njegovega rodu po številu krempljev na sprednjih in zadnjih nogah. Na sprednjih nogah ima pet krempljev, na zadnjih pa štiri.
V: Kako velika je odrasla vzhodna dolgokljuna ehidna?
O: Odrasla vzhodna dolgokljuna ehidna tehta med 5 kg in 10 kg, v dolžino pa meri od 60 do 100 cm.
V: Kateri je glavni obrambni mehanizem vzhodne dolgokljune ehidne?
O: Vzhodna dolgokljuna ehidna se za obrambo zvije v bodičasto kroglo.
V: Koliko je podvrst vzhodnih dolgonogih ehidn?
O: Obstajajo štiri priznane podvrste vzhodnih dolgonogih ehidn: Z. bartoni bartoni, Z. bartoni clunius, Z. bartoni smeenki in Z. bartoni diamondi.
V: Kako lahko razlikujemo med različnimi podvrstami vzhodnih dolgonogih ehidn?
O: Različne podvrste vzhodnih dolgonogih ehidnin je mogoče razlikovati predvsem po telesni velikosti in geografski izoliranosti.
