Disketa (pogosto imenovana tudi floppy) je odstranljiv magnetni pomnilniški medij, zapakiran v zaščitno ohišje. Uporablja se za prenašanje in začasno shranjevanje podatkov med računalniki, prenosnimi računalniki ali drugimi napravami. Nekateri zgodnji digitalni fotoaparati, elektronski glasbeni instrumenti in starejše konzole za računalniške igre so uporabljali diskete kot medij za shranjevanje. Diskete se vstavijo v disketni pogon (pogosto imenovan tudi disketni pogon ali FDD – floppy disk drive), ki omogoči branje in zapisovanje podatkov.

Velikosti in zmogljivosti

Diskete so bile izdelane v več fizičnih oblikah. Najpogostejše so:

  • 8-palčne diskete – zgodnejše, uporabljane v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih; njihove kapacitete so se razlikovale glede na gostoto in število strani, običajno v razponu od nekaj sto kilobajtov do okoli megabajta.
  • 5,25-palčne diskete – zelo razširjene v osemdesetih; običajne kapacitete so bile 360 KB (double density) in 1,2 MB (high density za določene modele).
  • 3,5-palčne diskete – po standardu disketa 3 1/2 najbolj znane; pogoste kapacitete so 720 KB (DD), 1,44 MB (HD) in redkeje 2,88 MB (ED). Običajna 3,5-palčna disketa lahko shrani 1,44 megabajta podatkov, kar zadostuje le za preproste besedilne dokumente ali majhne programe.

Kako deluje

Disketa vsebuje tanka okrogla magnetna diska, ki je v zaščitnem ohišju. Branje in zapisovanje poteka z magnetno glavo v disketnem pogonu, ki se premika po ploskvi diska. Podatki so organizirani v plošče (tracks) in sektorje; pogosteje uporabljan datotečni sistem na disketah v osebnih računalnikih je bil FAT12 (s sektorji po 512 bajtov). Disketni pogoni so običajno priključeni preko standardnih vmesnikov (npr. 34-žilni kabel in kontroler disket v starejših PC-jih).

Na disketah so izvedene tudi fizične zaščite, npr. premakljiva zatičnica na 3,5-palčnih disketa kot zaščita proti prepisovanju ali odprtina za branje glave. Diskete so občutljive na magnetno polje, toploto, vlago in prah — vse to vpliva na zanesljivost shranjenih podatkov.

Zgodovina in uporaba

Tehnologija disket sega v začetek sedemdesetih let prejšnjega stoletja; prva komercialna različica je bila 8-palčna disketa. V osemdesetih in zgodnjih devetdesetih so bile diskete običajen prenosni medij za programe, gonilnike in dokumente. Diskete so bile tudi pogost način zagona računalnikov (boot disketa).

Konec osemdesetih je bila na voljo tudi različica 3,5-palčne diskete z zmogljivostjo 2,88 MB, vendar ta ni postala široko razširjena. V devetdesetih so se pojavili alternativni visokozmogljivi odstranljivi mediji, npr. pogon Zip in pogon Jaz podjetja Iomega, ki so ponudili večje kapacitete in hitrejši prenos podatkov kot standardne diskete.

Omejitve in primerjava z USB ključki

Diskete imajo več omejitev v primerjavi z modernimi rešitvami, kot so ključki USB:

  • Kapaciteta: tipična 3,5-palčna disketa 1,44 MB proti gigabajtom ali terabajtom na modernih USB ključkih.
  • Hitrost: branje in zapisovanje na disketo je veliko počasnejše kot na USB pomnilniku.
  • Vzdržljivost: diskete so občutljive na magnetne motnje, vlago in fizično obrabo; USB ključki so bolj robustni in manj občutljivi na okoljske dejavnike.
  • Cena na MB: ključi USB ponujajo bistveno boljšo ceno na enoto kapacitete.
  • Združljivost: sodobni računalniki običajno nimajo disketnih pogonov, medtem ko so USB vhodi povsod prisotni.

Kljub temu so diskete imele svoj pomen: bile so poceni, enostavne za uporabo v času razmaha osebnih računalnikov ter primerne za prenos majhnih datotek in zagonskih diskov.

Stanje danes

Diskete in disketni pogoni se danes večinoma ne proizvajajo več, vendar jih je mogoče najti kot novi stari zalogi ali pri zbirateljih in v skupnostih za retro računalništvo. V industriji in arhivih se včasih pojavi potreba po prebranih vsebinah s starih disketa — proces lahko zahteva delujoč disketni pogon, kompatibilen računalnik in pogosto strokovno obnovo ali digitalizacijo zaradi poslabšanja medija.

Kdaj je disketa še uporabna?

  • Retro računalništvo in ohranjanje zgodovinskih sistemov.
  • Preučevanje starih formatov in podatkov za arhivske namene.
  • Izobraževalni namen za razumevanje razvoja pomnilniških medijev.

Skupaj: disketa je zgodovinski magnetni odstranljiv medij, ki je v preteklosti igral pomembno vlogo pri prenosu podatkov. Danes so jo zamenjali hitrejši, zmogljivejši in bolj zanesljivi mediji, kot so ključki USB, vendar za razumevanje zgodovine računalništva ostaja pomemben predmet.