Helen Keller (1880–1968) življenjepis, delo in dosežki

Zgodnje življenje in izguba čutil

Helen Keller se je rodila 27. junija 1880 v mestu Tuscumbia v zvezni državi Alabama staršema Arthurju H. Kellerju in Kate Adams Keller. Ko je bila stara približno devetnajst mesecev, je zbolela in izgubila vid in sluh. Takratni zdravniki niso natančno vedeli, za kaj gre, zato so bolezen poimenovali "zapora želodca in možganov". Danes zgodovinarji in medicinski strokovnjaki menijo, da je šlo verjetno za škrlatinko ali meningitis.

Helen je bila sprva dobro in poslušno dekle, a ker ni mogla videti ali slišati, je bilo sporazumevanje z drugimi zelo težavno. Družina je z njo uporabljala preproste domače znake (na primer potegniti = "pridi", potisniti = "pojdi"), vendar jih niso vedno razumeli. Neuspešno sporazumevanje je pogosto Helen frustriralo in pri njej povzročalo izbruhe besa.

Prihod Annie Sullivan in prelomnica

Ko je bila Helen stara sedem let, je družina poiskala strokovno pomoč in pisala Michaelu Anagnosu, direktorju Perkinsovega inštituta in zavetišča za slepe. Prosili so ga, naj jim pomaga najti učiteljico. Anagnos jim je priporočil mlado učiteljico Annie Sullivan, ki je bila sama vizualno prizadeta in je del svoje mladosti preživela na Perkinsu. Annie je prispela v Alabama in marca 1887 začela živeti pri družini Keller ter Helen poučevati.

Annie je uporabila sistem dotiknega črkovanja (finger spelling) — pisala je besede na Helenini roki — in z vztrajnostjo Helen naučila povezati besedo z resnično stvarjo. Prva beseda, ki je Helenu odprla svet pomenov, je bila »voda«. Annie je Helenino roko položila pod tekočo vodo in ji hkrati na roko napisala W-A-T-E-R. Ta trenutek je bil odločilen: Helen je razumela, da so črke in ročno črkovanje način, kako se stvari imenujejo. Po tej prelomnici se je hitro naučila veliko besed in stavkov.

Izobraževanje in govor

Helen se je naučila brati v Braillovi pisavi, pisati in govoriti z veliko vadbe. Leta 1890 so jo poslali na Perkinsov inštitut, kjer se je dodatno izobraževala in izpopolnjevala govorne veščine. Kasneje je nadaljevala izobraževanje na Radcliffe College v Massachusettsu. Na Radcliffu je leta 1904 uspešno diplomirala in postala prva gluha in slepa oseba, ki je pridobila diplomo iz umetnosti (Bachelor of Arts).

Pisateljica, predavateljica in aktivistka

Helen Keller je postala znana pisateljica in predavateljica. Leta 1903 je izdala svojo prvo knjigo Zgodba mojega življenja, v kateri opisuje svoje otroštvo, delo z Annie Sullivan in razvoj svojega jezika. Njen življenjski pripovedi je služil tudi kot osnova za film The Miracle Worker (1962). Poleg te knjige je Helen napisala tudi delo o Annie z naslovom Učiteljica in številne druge knjige, eseje in predavanja o izobraževanju, pravicah invalidov, revščini in socialnih vprašanjih.

Helen je bila zelo dejavna pri pomoči ljudem s posebnimi potrebami. Sodelovala je z različnimi organizacijami, zbirala denar za izobraževanje slepih in si prizadevala za boljše življenje revnih. Velik delež svojega življenja je prepotovala skupaj z Annie in drugimi spremljevalci ter govorila o svojih izkušnjah in možnostih oseb z okvarami vida in sluha.

Potovanja, srečanja in vpliv

Helen je veliko potovala po svetu; v svojih predavanjih in nastopih je obiskala več kot 39 držav. Med potovanji se je srečala z mnogimi pomembnimi osebnostmi in lokalnimi skupnostmi. Ko je bila na Japonskem, je spoznala Hachiko, slavno akito. Po nekaterih virih se je odločila, da bo posvojila akito, in je med prvimi osebami, ki so to pasmo pripeljale v Združene države.

Njeno javno delovanje je vplivalo širše: Helen je prispevala k večji vidnosti problemov slepih in gluhih ter k razvoju pristopov za njihovo izobraževanje in socialno vključevanje. Leta 1964 ji je ameriška vlada podelila Presidential Medal of Freedom, eno najvišjih civilnih odlikovanj v ZDA, v priznanje njenega življenjskega dela.

Osebno življenje in smrt

Helen je imela tudi osebne želje in odnose. Zaljubila se je v svojega tajnika, toda družinski in družbeni pritiski tistega časa so ji onemogočili poroko; takrat so bili invalidi pogosto socialno omejeni tudi pri porokah in družinskem življenju. Kljub temu sta imela Annie in Helen zelo tesen, doživljenjski odnos učiteljica–učenka, ki je bil osrednji del Heleninega življenja.

Helen Keller je umrla v spanju 1. junija 1968 na posestvu Arcan Ridge v Connecticutu. Pustila je bogato zapuščino: številna dela, predavanja in premisleke, ki še danes navdihujejo prizadevanja za pravice invalidov in dostopnost izobrazbe za vse.

Izbrana dela

• Zgodba mojega življenja (The Story of My Life), 1903
• Učiteljica (o Annie Sullivan)
• Več esejev, predavanj in drugih knjig o izobraževanju, socialnih vprašanjih in osebnih izkušnjah

Helen Keller ostaja pomembna osebnost v zgodovini izobraževanja in boja za pravice invalidov; njena zgodba je primer vztrajnosti, učenja in zaupanja v človeško sposobnost za premagovanje omejitev.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se je imenovala knjiga Helen Keller?

Išči po črki