Helena iz Troje: najlepša ženska grške mitologije in vzrok trojanske vojne
V grški mitologiji naj bi bila Helena, znana tudi kot Helena iz Troje (starogrško Ἑλένη, Helénē), najlepša ženska na svetu. Helena, kraljica Šparte, je bila poročena z Menelajem, vendar je pozneje pobegnila s trojanskim princem Parisom (najpogosteje je upodobljena kot ugrabljena) in ga odpeljala v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno, saj so jo Ahajci hoteli pripeljati nazaj v Šparto. Verjeli so, da je bila hči Zevsa in Lede, žena špartanskega kralja Tindareja in sestra dvojčkov Kastorja in Polideuka ter Klitemnestre.
Izvor in družina
V različnih različicah mita je Helenin izvor opisan različno. V eni najpogostejših različic je bila rojena kot hči bogu Zevsu in smrtnice Lede, ki naj bi po Zevsovi preobrazbi v laboda rodila Helene iz jajca. Drugi viri trdijo, da je bila hči špartanskega kralja Tindareja. Helenini sorodniki so pomembni igralci v mitih: njena sestra Klitemnestra in bratja dvojčka Kastor ter Polideuk (Polideuk je v različnih virih zapisan tudi kot Polideuk ali Pollux).
Sodnišče Parisa in začetek trojanske vojne
Eden bolj znanih epizod povezanih s Heleno je tako imenovano Sodnišče Parisa, kjer je pariški princ Paris moral odločiti, katera izmed boginj — Hera, Atena ali Afrodita — si zasluži zlato jabolko «najlepši». Paris je izbral Afrodito, ki mu je kot nagrado obljubila ljubezen najlepše smrtnice — Heleno. Ko je Paris prišel v Šparto, je bodisi Heleno ugrabil bodisi se z njo zaročil in odšel v Trojo. Ta dogodek je sprožil združeno obleganje Troje s strani grških kraljev in junakov ter dolgotrajno trojansko vojno.
Vloga v literaturi in mitu
Najbolj znane zgodbe o Heleni najdemo pri Homerju, predvsem v Iliadi (ki obravnava zadnje leto trojanske vojne, ne pa nujno samega odhoda Helenine v Trojo). V Iliadi je Helena zapletena figura: hkrati predmet obžalovanja in obtoževanja, pri čemer ji Homer ne dopušča enoznačne moralne sodbe. V poznejši dramatiki (npr. Euripidove igre) se pojavljajo različne interpretacije, med njimi tudi tista, da Helena v resnici ni bila v Troji, temveč je bila na varnem v Egiptu in da je v Trojo odšla le njena podoba ali fantom.
Različne različice njene usode
- Po enem izročilu se je po padcu Troje Helena vrnila z Menelajem v Šparto, kjer sta ponovno zavzela kraljevski prestol in tam dočakala starost.
- V drugih različicah je bila kaznovana ali celo ubita, včasih zaradi nezvestobe ali kot posledica družinskih maščevanj (miti o Agamemnonovem in Menelajevem povratku so kompleksni in različni avtorji jih pripovedujejo različno).
- Euripid in nekateri antični pisci ponujajo alternativne razlage, ki Heleno prikazujejo bolj kot nedolžno žrtev bogov ali kot žensko, ki je delovala iz lastne volje — interpretacije se razlikujejo glede na avtorjev moralni in literarni namen.
Otroci
V različnih virov so Helenini otroci po Menelaju pogosto navedeni kot Hermiona, včasih pa se pojavljajo tudi imena kot Pleisthenes ali Nicostratus v različnih tradicijah. Ker so viri protislovni, ostaja natančna geneza Heleninih potomcev predmet mitografske razprave.
Pomen in kulturni vpliv
Helena iz Troje je že v antiki postala simbol najvišje lepote in obenem razloga za vojno in preizkušnjo človeške usode. V poznejši evropski literaturi in umetnosti je njena podoba osrednja tema: od antičnih tragedij do renesančnih in modernih interpretacij. Verz iz Marloweovega Dr. Fausta — «that Helen, the face that launched a thousand ships» — je postala idiom, ki povzame njeno literarno usodo kot povzročiteljice velikih zgodovinskih pretresov.
Tolkoci in sodobne interpretacije
Sodobni znanstveniki in literarni kritiki pogosto preučujejo Heleno s perspektive spola in moči: ali je bila žrtev bogov in moških pričakovanj, ali avtonomna ženska z lastno izbiro. V arheologiji in zgodovinopisju se Troja in zgodba o Heleni obravnavata tudi kot kombinacija zgodovinskih dogodkov, političnih motivov in literarnih konstrukcij, ki so skozi stoletja spreminjale pomen mita.
Helena ostaja v kolektivni zavesti večplastna figura — lepotica in vzrok vojne, predmet sojenja in sočutja, simbol, ki še vedno spodbuja interpretacije v literaturi, gledališču, slikarstvu in popularni kulturi.
Helena iz Troje, Evelyn de Morgan (1898, London).
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Helena iz Troje?
O: Helena iz Troje je lik iz grške mitologije, ki je bila opisana kot najlepša ženska na svetu. Bila je kraljica Šparte, poročena z Menelajem, vendar je pobegnila s trojanskim princem Parisom, kar je privedlo do trojanske vojne.
V: Kakšna je bila Helenina vloga v trojanski vojni?
O: Helenin pobeg s trojanskim princem Parisom je bil povod za začetek trojanske vojne. Ahajci so se borili, da bi jo vrnili v Šparto.
V: S kom je bila poročena Helena iz Troje?
O: Helena je bila poročena z Menelajem, kraljem Šparte.
V: Kdo je bil Helenin ljubimec?
O: Helenin ljubimec je bil trojanski princ Paris, s katerim je pobegnila.
V: Kdo so bili Helenini sorojenci?
O: Helena je imela tri brate in sestre: Kastorja in Polluksa, ki sta bila dvojčka, in Klitemnestra.
V: Kdo sta bila Helenina mati in oče?
O: Helenina mati je bila Leda, žena špartanskega kralja Tindareja, njen oče pa Zevs, ki velja za enega glavnih bogov v grški mitologiji.
V: Zakaj je Helena veljala za najlepšo žensko na svetu?
O: Helena je veljala za najlepšo žensko na svetu zaradi svojega fizičnega videza in šarma, ki sta očarala številne snubce, med njimi tudi princa Parisa iz Troje.
