Čaplje (družina Ardeidae): vrste, razvrstitev in značilnosti

Čaplje (Ardeidae) — vrste, razvrstitev in značilnosti: 64 vrst, primerjava rodov Ardea/Egretta, gnezdenje, vedenje in razlikovanje od štorkelj, ibisov in žličnikov.

Čaplje so predvsem vodne ptice iz družine Ardeidae. V tej družini je znanih približno 64 različnih vrst. Nekatere vrste so v pogovornem jeziku posebej poimenovane — denimo bele, okrasne oblike pogosto imenujemo egret ali preprosto bele čaplje, v nekaterih lokalnih narečjih pa se pojavljajo tudi druga tradicionalna imena, kot so čaplje ali grlice.

V družini se pripadniki rodov Botaurus in Ixobrychus pogosto imenujejo grenke in (v slovenščini običajno močvirnice ali bitterns) in tvorijo monofiletična skupino znotraj družine Ardeidae — to pomeni, da so si med seboj bližje sorodne kot drugim podskupinam čapelj.

Egret (pogovorno: egreta) ni strogo taksonomska kategorija, temveč skupno ime za več vrst, ki so pogosto bele in imajo okrasna oprsja ali podolgovate peroščke. Te vrste niso nujno bližje ena drugi kot drugim čapljam; ime označuje zunanje podobnosti. Manjše vrste, ki jih včasih ločimo od večjih čapelj, so navadno sorodne in razlikujejo se predvsem po velikosti in življenjskem načinu.

Razvrščanje posameznih vrst znotraj rodov Ardea in Egretta je pogosto zapleteno: molekularne analize, morfologija in obnašanje dajejo deloma nasprotujoče si podatke, zato za nekatere vrste še ni dokončnega soglasja glede pravilne taksonomske uvrstitve.

Čaplje se po videzu in navadah razlikujejo od ptic iz nekaterih drugih družin, na primer štorklje, ibisi in žličniki, predvsem po načinu letenja: čaplje letijo z močno vbočenim (umaknjeni) vratom, medtem ko štorklje in ibisi običajno letijo z iztegnjenim vratom. Čaplje imajo tudi posebne vrste pernate strukture, imenovane "powder down" (prahav navzdol), ki pomagajo pri negi perja in pri odstranjevanju olj in drugih snovi s perja.

Nekatere vrste gnezdijo kolonijsko v drevesih (življenjske skupine, imenovane heronries), druge pa, zlasti močvirnice in manjše vrste, gnezdijo v trstičju ali grmovju ob vodah. Kolonijsko na drevesih gnezdenje omogoča skupinsko obrambo pred plenilci in skupno izkoriščanje virov hrane v okolici gnezda.

Značilnosti

• Velikost in oblika: Od drobnih čapelj dolžine okoli 30 cm (npr. zastopalci rodu Ixobrychus) do velikih čapelj prek 1 m (npr. Ardea vrste). Imajo dolge noge, dolge vratove in ostre kljune prilagojene za ribolov in lov na drobne vretenčarje.
• Perje in barva: Barva je zelo variabilna — od popolnoma belih egrett do sivih, rjavih in progastih vzorcev. Nekatere vrste pozimi ali med parjenjem razvijejo okrasne peroščke na glavi in hrbtu.
• Let: Značilno letijo z zaračunanim vratom (vrat privit proti prsnemu košu), kar jih loči od nekaterih drugih velikih močvirskih ptic.

Prehrana in vedenje

Čaplje so pretežno mesojede; prehranjujejo se z ribami, žabami, rakci, žuželkami in manjšimi sesalci ali pticami, odvisno od vrste in razpoložljivosti plena. Lovijo tako statično — čepijo na mestu in čakajo, da plen pride blizu — kot tudi aktivno brskajo po plitvih vodah. Nekatere vrste so prilagodljive in izkoriščajo tudi kmetijska polja ali obalne plitvine.

Razmnoževanje

Gnezda so običajno sestavljena iz vej in trstja; oblikovana so v drevesih, grmovju ali v trstju, odvisno od vrste. Velike čaplje pogosto gnezdijo v kolonijah z več pari skupaj, medtem ko so nekateri bitterni (močvirnice) bolj samotarski gnezditelji. V topli polovici leta izležejo samice običajno 2–6 jajc, inkubacija traja nekaj tednov, mladi pa potrebujejo nadaljnjo nego staršev več tednov po izlitju.

Sistematika in pomembne vrste

Družina Ardeidae zajema več rodov in mnoge dobro poznane vrste. Primeri pomembnejših vrst (slovenska ime — znanstveno):

• Siva čaplja — Ardea cinerea
• Bela čaplja / Velika bela čaplja — Ardea alba
• Škrlatna egretka (belorepka) — Egretta garzetta
• Močvirna močvirnica (bittern) — Botaurus stellaris
• Mala trstnica — Ixobrychus minutus

Razširjenost in habitat

Čaplje naseljujejo vse celine razen Antarktike. Najpogosteje jih najdemo ob sladkovodnih in obalnih habitatih: jezerih, rekah, močvirjih, poplavljenih poljih, lagunah in obalnih plitvinah. Nekatere vrste so močno selivke, druge pa ostajajo na istem območju skozi vse leto, odvisno od podnebnih razmer in virov hrane.

Ohranjenost

Status ohranjenosti posameznih vrst se razlikuje: mnoge vrste so stabilne in pogoste, medtem ko so druge zaradi izgube habitata, onesnaževanja voda, lova ali motenj gnezdišč pod pritiskom. Ohranjanje mokrišč, nadzor onesnaževanja in zaščita gnezdišč so ključni ukrepi za ohranjanje čapelj.

Drugi primeri:

• Ardea purpurea (rožnata čaplja) — pogosto v močvirjih in pri obalnih območjih
• Egretta alba (bela egret) — pogosta v obalnih plitvinah
• Nycticorax nycticorax (črna čaplja) — gnezdi v kolonijah in je nočno aktivna

Če želite izvedeti več o posameznih vrstah, iskanju gnezdišč ali tirnicah selitve, so koristne naravovarstvene publikacije in lokalni ornitološki vodiči.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so čaplje?

V: Koliko vrst čapelj je v družini Ardeidae?

V: Katera so druga imena za čaplje?

V: Po čem se grenke čaplje razlikujejo od drugih čapelj?

V: Zakaj se nekatere ptice imenujejo čaplje?

V: Kako se čaplje razlikujejo od drugih ptic, kot so štorklje, ibisi in žličniki?

V: Kje gnezdijo nekateri člani družine Ardeidae?

Išči po črki