Himalijina skupina Jupitrovih lun: članice, orbite in skupen izvor
Himalijina skupina Jupitrovih lun: odkrijte člane, njihove orbite in dokaze o skupnem izvoru — Leda, Himalija, Lysithea, Elara in nove lunice.
Skupina Himalija je skupek Jupitrovih nesferičnih, progradnih lun, ki se gibljejo po sorodnih orbitah in najverjetneje izvirajo iz istega predhodnega telesa. Člane skupine odlikujejo podobne vrednosti naklona, polvelike osi in ekscentričnosti, kar podpira hipotezo o skupnem izvoru — verjetno ujetem asteroidu ali planetesmalu, ki se je kasneje razbil pri trku.
Glavne orbitalne značilnosti (v grobem): polvelika os skupine je več milijonov kilometrov od Jupitra, nakloni so progradni in leže približno okoli 26–31°, ekscentričnosti pa so zmerne (povečane v primerjavi s hkratnimi enakomerno urejenimi lunami). Zaradi gravitacijskih motenj Jupitra in velikih planetov ter medsebojnih vplivov se natančni orbitalni elementi z majhnimi odmiki skozi čas spreminjajo, zato se seznam članov ob odkritju novih manjših teles lahko dopolni ali prilagodi.
Znani člani skupine so (v vrstnem redu od najbližjega do najbolj oddaljenega od Jupitra):
- Leda — majhna progradna luna, ena izmed notranjih članic skupine.
- Himalija (največja, po kateri je skupina dobila ime) — najbolj masivna članica; njen spekter in barva kažeta na temnejšo, ogljikovo bogato površino, podobno C-/D-podobnim asteroidom, kar podpira idejo o izvornem asteroidu.
- Lysithea — srednje velik člen skupine, z orbitami, skladnimi s skupnimi orbitalnimi parametri.
- Elara — zunanja članica izmed bolj opaznih lun, katere orbita se prav tako ujema s skupinskimi lastnostmi.
Tudi nedavno najdena luna S/2000 J 11 je bila po oceni orbite uvrščena v skupino (imela je enak naklon in nekoliko večjo polveliko os), vendar njena orbita ni natančno znana in povprečni orbitalni elementi še niso bili izračunani — zato je njeno članstvo začasno.
Fizikalne lastnosti članic: večina jih je temnih, z nevtralnimi do rahlo rdečimi barvnimi indeksi, kar kaže na ogljikovo bogato sestavo ali prevleko z utekočinjenim materialom. Spektralni opazovanja Himalije in sorodnih lun kažejo podobnosti, vendar so potrebna dodatna opazovanja za bolj podrobno določitev kemijske sestave in preciznih dimenzij posameznih članic.
Izvor in evolucija: prevladujoča razlaga je, da gre za ostanke enega ujetega telesa, ki ga je Jupiter zgrabil v svojo orbito in ga pozneje zaradi trka razbil na več kosov. Po razbitju so se delci stabilizirali v progradnih, a rahlo ekscentričnih orbitah z nakloni, značilnimi za to skupino. Alternativne ideje vključujejo zapletene interakcije med že obstoječimi lunami in prehodnimi objekti v zgodnjem Osončju.
Opazovanja in odkritja: nove, zelo majhne članice skupine odkrivajo globlji preleti in digitalni preiskavi neba; zaradi majhnih velikosti in oddaljenosti so mnoge od teh lun šibko opazne, zato ostajajo orbitalni parametri za nekatere negotovi. Dinamika teh lun je tudi predmet modeliranj, ki upoštevajo dolgoročne gravitacijske motnje od Jupitra, Sonca in velikih planetov.
Mednarodna astronomska zveza (IAU) je za lune iz te skupine rezervirala imena, ki se končajo z -a, kar je pravilo za progradne Jupitrove lune; nova imena se dodeljujejo po potrditvi orbite in členstva v skupini.
Ta diagram primerja orbitalne elemente in relativne velikosti članov skupine Himilia. Vodoravna os prikazuje njihovo povprečno oddaljenost od Jupitra, navpična os njihov orbitalni naklon, krogi pa njihove relativne velikosti.
Ta diagram prikazuje vse Jupitrove nepravilne satelite. Skupina Himalija je združena blizu vrha diagrama. Položaj objekta na vodoravni osi označuje njegovo oddaljenost od Jupitra. Navpična os označuje njegov naklon. Ekscentričnost je označena z rumenimi črtami, ki ponazarjajo največjo in najmanjšo oddaljenost objekta od Jupitra. Krogi ponazarjajo velikost objekta v primerjavi z drugimi.
Značilnosti in izvor
Objekti v skupini Himalija imajo polvelike osi (razdalje od Jupitra) med 11 150 000 in 11 750 000 km, naklone med 26,6° in 28,3° ter ekscentrike med 0,11 in 0,25. Vse lune v skupini so sivo podobne asteroidom tipa C. Domnevali so, da bi lahko bila skupina ostanek odloma asteroida iz glavnega asteroidnega pasu. Polmer matičnega asteroida je bil verjetno približno 89 km, kar je le malo več od polmera Himalije, ki je ohranila približno 87 % mase prvotnega telesa. To kaže, da asteroid ni bil močno poškodovan.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je skupina Himalija?
O: Skupina Himalija je skupina progresivnih nesferičnih Jupitrovih lun, ki se gibljejo po podobnih tirnicah in naj bi imele skupen izvor.
V: Katera luna je največja v skupini Himalija?
O: Leda Himalija je največja luna v skupini Himalija, po kateri je skupina dobila ime.
V: Katere so znane članice skupine Himalija?
O: Znane članice skupine Himalija so Leda Himalija, Lysithea in Elara.
V: Ali je luna S/2000 J 11 članica skupine Himalija?
O: Da, luna S/2000 J 11 se uvršča med člane skupine Himalia, saj ima podoben naklon in nekoliko večjo polmajorno os, vendar njena tirnica ni natančno znana in srednji orbitalni elementi še niso izračunani.
V: Kako Mednarodna astronomska zveza (IAU) rezervira imena v skupini Himalija?
O: IAU za lune v skupini Himalija rezervira imena na -a.
V: Ali so lune v skupini Himalija sferične ali nesferične?
O: Lune v skupini Himalija so nesferične.
V: Kakšen je vrstni red znanih članic skupine Himalija od najbližje do najbolj oddaljene od Jupitra?
O: Vrstni red znanih članic skupine Himalia od najbližje do najbolj oddaljene od Jupitra je Leda Himalia, Lysithea in Elara.
Iskati