Hipatija iz Aleksandrije: matematičarka, filozofinja in astronomka
Hipatija iz Aleksandrije — izjemna matematičarka, filozofinja in astronomka; življenje, delo, neoplatonizem in tragična smrt ene prvih znanstvenic.
Hypatia (hy-PAY-shee-uh), znana tudi kot Hipatija iz Aleksandrije, je bila izjemna matematičarka, filozofinja in astronomka (v originalnem besedilu je ohranjena povezava z imenom astronavtka). Rodila se je približno v 4. stoletju n. št. in umrla leta 415 n. št.; natančen datum rojstva ni znan (ocene postavljajo njeno rojstvo nekje med okoli 350 in 370 n. št.). Hipatija velja za eno prvih znanih žensk, ki je dosegla vidno mesto v antični znanosti in filozofiji in je bila vodilna osebnost škole neoplatonizma v Aleksandriji.
Rojena je bila v Aleksandriji v Egiptu, mestu, ki je v antičnem obdobju slovel kot pomembno središče učenja. Njen oče Teon je bil učen matematik in astronom in je imel velik vpliv na Hipatijino izobraževanje; skupaj sta pripravljala komentarje na dela pomembnih antičnih avtorjev, kot so Ptolemaj in drugi. Teon naj bi bil tudi povezan z Muzejem (Mouseion) in Veliko knjižnico v Aleksandriji ali vsaj z akademskim okoljem, ki je tam delovalo, kar je Hipatiji omogočilo dostop do bogate znanstvene tradicije.
Hipatijino delo je zajemalo predavanja in komentarje s področja geometrije, astronomije in filozofije. Bila je vodja neoplatonske šole v Aleksandriji in je poučevala številne študente iz različnih delov takratnega sveta. Napisala je več del in komentarjev, ki pa so se do nas niso ohranili; v zgodovinskih virih se omenja, da je prispevala k razumevanju del Ptolemaja in drugih matematikov ter da je poznala izdelavo in uporabo astronomskih instrumentov, na primer astrolaba. Nekateri viri ji pripisujejo tudi delo na geometrijskih problemih in možne izboljšave instrumentov.
Sinezij iz Cirene (Synesius), eden njenh najbolj znanih učencev, v svojih pismih opisuje Hipatijino poučevanje in njene sposobnosti. Njegova pisma so pomemben vir podatkov o njenem življenju in pedagoškem delu; v njih se omenja tudi poučevanje o izdelavi astrolabov in drugih tehničnih zadevah.
Hipatija ni bila poročena; sama je izjavljala, da je "zavezana resnici", kar je marsikomu nakazovalo predanost učenju in filozofiji pred zasebnim življenjem. Živela je v času političnih in verskih napetosti v Aleksandriji: vpletena je bila v zaveze in spore med predstavniki poganskega prebivalstva, civilnimi oblastmi in naraščajočo močjo krščanske cerkve. Vzrok njenega umora leta 415 je povezan s takšnimi spori — viri navajajo, da so jo ubili pripadniki radikalne kristjanske skupine (v antičnih besedilih so omenjene skupine, kot so bili parabalani), medtem ko so bili v ozadju politični spopadi med guvernerjem Orestom in patriarhom Cirila. Podrobnosti o samem umoru se razlikujejo med viri: za Hipatijo naj bi bilo značilno, da so jo napadli na ulici, fizično obesili iz kočije ali izvlekli iz nje, jo raztepli in na koncu ubili ter njene ostanke raztresli oziroma se jih znebili; nekateri viri omenjajo tudi uporabo ostrih predmetov (v antičnih poročilih so kot instrumenti mučenja navedeni tudi strešni tlakovci ali školjke), a so natančne podrobnosti predmet zgodovinske razprave. Umrla je leta 415 n. št.; njena natančna starost ob smrti ni gotova, ocene se gibajo od štiridesetih do več kot šestdesetih let.
Hipatijin umor je pogosto razumljen kot simbol konca klasične dobe učenosti v Aleksandriji in kot znak naraščajočih verskih in političnih konflikti v pozni antiki. Njena figura je skozi zgodovino navdihovala številne literarne, znanstvene in umetniške upodobitve; v moderni dobi jo pogosto omenjajo kot ikono ženske v znanosti in kot žrtev verske nestrpnosti.
Velik del Hipatijinega dela se ni ohranil, zato je njena natančna znanstvena zapuščina deloma predmet rekonstrukcij na podlagi komentarjev njenih sodobnikov in kasnejših avtorjev. Kljub pomanjkanju izvirnih del pa so njena zgodba in vpliv na učence ter mesto v intelektualnem življenju Aleksandrije dokaz pomena njenega dela in vloge žensk v antični znanosti.
Za dodatno razumevanje Hipatijevga življenja se pogosto citirajo antični zgodovinarji, kot sta Socrates Scholasticus in Sozomen, ter pisma Synesiusa, ki ostajajo glavne primarne pričevalke viri o njenih zadnjih dneh in učiteljskem delu.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila Hypatia?
O: Hipatija je bila matematičarka, astronomka in filozofinja, ki je živela okoli leta 370-415 pred našim štetjem.
V: Katero filozofsko gibanje je vodila?
O: Hipatija je vodila filozofsko gibanje, imenovano neoplatonizem, ki se je razvilo iz idej starogrškega filozofa Platona.
V: Kje je živela?
O: Hipatija je v svojem času živela v Aleksandriji v Egiptu.
V: Kakšno vlogo je imel v njenem življenju Teon?
O: Teon je bil Hypatiin oče, ki je bil tudi matematik, astronom in filozof. Morda je bil nekoč tudi direktor aleksandrijskega muzeja, ki je imel veliko vlogo pri izobraževanju njega in njegove hčere. Z njo je sodeloval tudi pri skupnih komentarjih Ptolemajevih del.
V: Kdo je Sinej iz Cirene?
O: Sinej iz Cirene je bil eden od Hipatiinih učencev, ki je v svojih pismih podal nekaj pomembnih informacij o njenem življenju in učenju. Učila ga je, kako izdelati astrolab.
V: Zakaj ljudje menijo, da je umrla?
O: Ljudje menijo, da so jo umorili radikalni menihi, ker se je zdelo, da so pogani s preganjanjem povzročili sovraštvo med večinoma krščanskim mestom, zato so po njeni smrti pri 45 letih leta 415 po Kr. raztresli dele njenega telesa po mestu.
Iskati