Imunizacija (cepljenje): definicija, delovanje in koristi

Imunizacija (cepljenje): jasna definicija, kako deluje in ključne koristi za učinkovito zaščito imunskega sistema pred nalezljivimi boleznimi.

Imunizacija je način, kako preprečiti, da bi oseba zbolela. To se izvede tako, da telo osebe pride v stik z delčkom bolezni, tako da se telo nauči, kako se proti njej boriti. Sposobnost telesa, da se bori proti bolezni, se imenuje imunski sistem.

Ta material je znan kot imunogen. Imunizacija je enaka cepljenju in cepljenju, saj se pri cepljenju in cepljenju na enak način kot pri imunizaciji uporablja povzročitelj okužbe (nekaj, kar okuži).

Ko je človeški imunski sistem enkrat izpostavljen okužbi, se lahko hitro nauči, kako se z njo spopasti, če je ponovno izpostavljen. Z nadzorovano izpostavitvijo posameznika imunogenu se bo telo pozneje v življenju lahko zaščitilo pred to okužbo.

Kako deluje imunizacija

Ko je oseba cepljena, imunogen (del bakterije, virusa ali njihova sestavina) v cepivu aktivira imunski sistem, ne da bi povzroči resno bolezen. Imunski sistem prepozna tujke (antigene) in sproži dve ključni reakciji:

• Proizvodnja protiteles: B-limfociti tvorijo protitelesa, ki vežejo povzročitelja in preprečijo njegovo širjenje.
• Celični imunski odziv: T-limfociti pomagajo uničiti okužene celice in podprejo tvorbo spominskih celic.

Pomemben rezultat je nastanek spominskih B- in T-limfocitov. Ti spominski celice omogočajo hitrejši in močnejši odziv ob ponovni izpostavitvi povzročitelju, kar pogosto prepreči bolezen ali omili njene posledice.

Vrste cepiv

• Živa oslabljen cepiva: vsebujejo oslabljene (attenuirane) različice mikroorganizma; običajno dajejo močno in dolgotrajno zaščito (npr. pri nekaterih otroških cepivih).
• Inaktivirana cepiva: vsebujejo mrtve mikroorganizme ali dele le-teh; so varna za osebe z oslabljenim imunskim sistemom, vendar lahko zahtevajo več odmerkov ali okrepljevalne (booster) odmerke.
• Podjedrna (subunit) in rekombinantna cepiva: vsebujejo le ključne proteine povzročitelja; zmanjšano tveganje za stranske učinke.
• Toksidna (toxoidi) cepiva: vsebujejo inaktivirane strupe bakterij (npr. tetanus), ki spodbujajo zaščito proti učinku toksinov.
• Konjugatna cepiva: uporabljajo se za izboljšanje imunosti pri malih otrocih proti kapsularnim bakterijam (npr. Haemophilus influenzae typu b, nekatere meningokokne vrste).
• Vektorska in genska cepiva (npr. mRNA): novejše tehnologije, ki usmerijo celice, da začasno proizvedejo del povzročitelja (antigen), kar sproži imunski odziv.

Koristi imunizacije

• Preprečevanje nalezljivih bolezni in njihovih zapletov (hospitalizacije, trajne okvare, smrti).
• Zmanjšanje širjenja bolezni v skupnosti in zaščita ranljivih oseb (dojenčki, starejši, osebe z oslabljenim imunskim sistemom).
• Dolgoročno zmanjšanje porabe antibiotikov in nastanka odpornosti zaradi manj bakterijskih okužb.
• Možnost izkoreninjenja bolezni – primer izkoreninjenega črnega koze (variola).

Varnost in neželeni učinki

Cepiva so pred uvedbo v rabo skrbno testirana v več fazah kliničnih študij in nadalje spremljana po vpeljavi. Večina neželenih učinkov je blaga in kratkotrajna, na primer:

• rdečina, oteklina ali bolečina na mestu vboda,
• kratkotrajna utrujenost, glavobol ali blaga vročina.

Redke, resne reakcije (npr. anafilaksija) so mogoče, zato je pomembno, da se cepljenje izvaja v zdravstvenih ustanovah, kjer lahko v nujnem primeru nudijo pomoč. V primeru suma na resen neželeni dogodek se obrnite na svojega zdravnika ali zdravstveni nadzorni organ.

Kdaj cepiva niso priporočljiva oziroma so potrebne previdnosti

• Resna alergija na sestavino cepiva je običajna kontraindikacija – o tem obvestite zdravstvenega delavca pred cepljenjem.
• Živa oslabljen cepiva se ponavadi odsvetujejo pri osebah z močno oslabljenim imunskim sistemom in pogosto pri nedavnih prejemnikih določenih imunomodulatornih zdravil.
• Pri nosečnosti in dojenju veljajo specifična priporočila; nekatera cepiva so priporočljiva v nosečnosti (npr. proti gripi, tetanus-difterija), druga pa niso.
• Vedno se posvetujte z zdravnikom, če imate akutno hudo bolezen ali vročino.

Kolektivna (skupinska) imunost

Če je dovolj velik delež prebivalstva imun proti določeni bolezni, se virus ali bakterija težje razširja. To ščiti tiste, ki so necepljeni ali so bolj ranljivi. Procent, potreben za kolektivno imunost, se razlikuje glede na bolezen in njeno nalezljivost.

Priporočila in praktični nasveti

• Sledite nacionalnemu programu cepljenja in urnikom za poživitvene odmerke.
• S seboj imejte kartonček cepiv ali zdravstveno kartoteko, posebej pri potovanjih ali ob menjavi zdravstvenih ustanov.
• Če imate vprašanja glede varnosti, učinkovitosti ali primernosti cepiva za vas ali vaše otroke, se pogovorite z izbranim zdravnikom ali medicinsko sestro.
• Ne nasedajte neutemeljenim trditvam (npr. povezava med cepljenjem in avtizmom) — takšne povezave znanstveno niso dokazane.

Zaključek: Imunizacija je učinkovito in varno orodje za preprečevanje številnih nalezljivih bolezni. Z ustreznim obveščanjem, upoštevanjem priporočil zdravstvenih strokovnjakov in spremljanjem urnikov cepljenja lahko posamezniki in skupnosti občutno zmanjšajo bolezni in njihove posledice.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je imunizacija?

V: Kako deluje cepljenje?

V: Kaj je imunski sistem?

V: Kaj sta cepljenje in cepljenje?

V: Zakaj je pomembno izpostaviti imunski sistem okužbi?

V: Ali lahko cepljenje prepreči vse bolezni?

V: Kako cepljenje koristi družbi kot celoti?

Išči po črki