V fiziki je zakon obratnega kvadrata splošno pravilo, ki pravi, da jakost učinka, ki izhaja iz točastega ali sferično simetričnega izvora, pada z razdaljo r približno kot obrat kvadrata razdalje, torej proporcialno 1/r². To pomeni, da se količina, kot je sila ali intenziteta valovanja, hitro zmanjšuje, ko se oddaljimo od vira.

V nadaljevanju so navedeni primeri, kdaj se ta zakon uporablja:

Osnovni matematični zapis

Najpreprostejša oblika zakona je:

I(r) ∝ 1/r²

Za specifične sile ali intenzitete so enačbe:

  • Newtonov gravitacijski zakon: F = G·m1·m2 / r², kjer je G gravitacijska konstanta.
  • Coulombov zakon za električne naboje: F = (1 / (4πε0))·q1·q2 / r², kjer je ε0 dielektrična konstanta v vakuumu.
  • Intenziteta svetlobe (ali drugega sevanja) od točastega vira s močjo P: I = P / (4π r²) — energija, razporejena po površini krogle radiusa r.

Zakaj pride do 1/r²

Vzrok je ohranjanje toka (energije, polja ali števila delcev) v tridimenzionalnem prostoru: ista količina, ki jo odda vir, se razporedi po površini krogle s površino 4πr². Če se energija ne izgublja v mediju, se gostota toka (intenziteta) zmanjša sorazmerno z obratom kvadrata razdalje.

Praktični primeri in hitro pravilo

  • Če podvojite razdaljo od vira, se intenziteta zmanjša na četrtino (1/4).
  • V astronomiji to pomeni, da oddaljeni zvezdi ali galaksiji opažamo mnogo manj sevanja kot bližnjim, če upoštevamo le geometrijsko razpršitev (brez absorpcije ali rdečega premika).
  • V akustiki je energijska intenziteta zvoka v prostem polju približno 1/r², medtem ko tlak zvoka (amplituda) pada približno kot 1/r.

Omejitve in izjeme

  • Zakon velja za točaste ali sferično simetrične izvore v prostem, homogenem prostoru brez absorpcije ali razprševanja. Za razširjene ali usmerjene vire (npr. laserski snop) ne velja neposredno.
  • V bližini izvora (t. i. bližnje polje pri valovih) in pri kompleksnih geometrijah polja se lahko pojavijo odstopanja.
  • V prisotnosti materiala (absorbentnega ali razpršilnega) bo intenziteta dodatno upadla zaradi izgube energije v mediju.
  • Valovni pojav, interferenca in difrakcija lahko vplivajo na lokalno porazdelitev energije in povzročijo odstopanja od preprostega 1/r² vedenja.

Kratek zgodovinski kontekst

Koncept, da se silo ali intenziteto lahko opiše z obratnim kvadratom razdalje, je v povezavi z astronomskimi opažanji in klasično mehaniko razvil predvsem Isaac Newton v 17. stoletju, ko je pokazal, da univerzalna gravitacijska sila, ki upošteva zakon 1/r², pojasni Keplerjeve zakone gibanja planetov. Različne oblike zakona so bile prepoznane tudi v elektrodinamiki (Coulomb) in pri valovnih pojavih.

Kako eksperimentalno preverimo zakon

Enostaven eksperiment: izmerite intenziteto svetlobe ali jakost sile pri več razdaljah r, nato narišite log-log graf intenziteta proti r. Če je odvisnost 1/r², bo odreznica linearna s strmino približno −2. V praksi je treba upoštevati ozadno zvočno nivo, absorpcijo in smetnje meritev.

Če želite, lahko v člen vključim tudi računske primere (štetje z enotami) ali primerjavo med amplitudnim in energijskim padcem (npr. pri zvoku ali svetlobi).