Kennelly-Heavisidova plast
Kennellyjeva težka plast je dobila ime po znanstvenikih Arthurju Edwinu Kennellyju in Oliverju Heavisdu.Njen obstoj je leta 1924 dokazal Edward V. Appleton, angleški fizik, ki je leta 1947 prejel žlahtno nagrado. Kennellyjeva težka plast ali območje E je v bistvu del ionosfere, sestavljen iz ioniziranih plinov, ki se nahaja od 90 do 150 kilometrov od zemeljske površine. Plast lahko odbija srednje kratkovalovna elektromagnetna sevanja ali EM sevanja, katerih frekvenca je od 300 kHz do 3 MHz.
Ta plast je postala priljubljeno komunikacijsko sredstvo v poznih 20. letih 20. stoletja, ko so se signali AM (amlitudno modulirani) prenašali na velike razdalje, kar je bil odličen komunikacijski sistem. Ta pojav je temeljil na popolnem notranjem odboju EM valov.
