V departmaju Savoie so 3 okrožja. Francoski departmaji so razdeljeni na okrožja, ki jih lahko v angleščino prevedemo kot districts (v nekaterih primerih kot boroughs). Glavno mesto okrožja se imenuje podprefektura.

Če je prefektura (glavno mesto) departmaja v določenem okrožju, ta prefektura deluje hkrati kot glavno mesto okrožja (podprefektura) in kot sedež prefekturnih služb departmaja.

Okrožja se nadalje delijo na občine. Med okrožjem in občinami obstajajo tudi kantoni, ki po reformi iz leta 2015 služijo predvsem kot volilne enote in niso več nujno zamejeni z mejami okrožij.

Savojska okrožja so:

Seznam in kratek opis okrožij

  • Chambéry – okrožje s prefekturo departmaja; obsega osrednji in zahodni del Savoje z največjim urbanim središčem v Chambéryju ter okoliškimi naselji. Ker je v njem prefektura, v tem okrožju prefekt opravlja tudi naloge podprefekta.
  • Albertville – okrožje s podprefekturo v mestu Albertville; zajema pomembne alpske doline (med drugim dele Tarentaise in Beaufortaina) z vrsto gorskih občin in turističnih središč.
  • Saint-Jean-de-Maurienne – okrožje s podprefekturo v Saint-Jean-de-Maurienne; pokriva večino doline Maurienne do bližine italijanske meje ter vključuje številne visokoalpske občine.

Zgodovinski okvir in spremembe meja

  • Nastanek okrožij: upravna delitev je bila vzpostavljena leta 1860, ko je bila Savoja priključena Franciji; takrat so okrožja služila kot vmesna raven državne uprave med departmajem in občinami.
  • Ukinitev okrožja Moûtiers (1926): zgodovinsko je obstajalo tudi okrožje Moûtiers, ki je bilo ukinjeno; njegovo območje je bilo razdeljeno predvsem med okrožji Albertville in Saint-Jean-de-Maurienne.
  • Prilagoditve v novem času: meje okrožij so bile občasno prilagojene, da bolje odražajo demografske in funkcionalne spremembe ter učinkovitejšo organizacijo državnih služb.

Vloga okrožij v upravi

  • Državna zastopanost: okrožja so lokalne enote državne uprave. Na njihovem čelu je podprefekt, ki koordinira delovanje državnih služb in izvaja odločitve prefekta.
  • Niso izvoljene oblasti: okrožja nimajo lastnih izvoljenih organov; odločanje izvoljenih predstavnikov poteka na ravni departmajskega sveta, izvoljenega po kantonih.
  • Razmerje do občin in kantonov: občine so osnovna raven lokalne samouprave z župani in občinskimi sveti. Kanton je po reformi predvsem volilna enota in lahko združuje občine iz različnih okrožij.