Akast — grški mitološki junak, argonavt in lovec na kalidonskega merjasca

Akast (/əˈkæstəs/; starogrško: Ἄκαστος) je lik v grški mitologiji. Plul je z Jazonom in Argonavti ter sodeloval v lovu na kalidonskega merjasca.

Izvor in družina

V antičnih virih se pojavita večinoma dve podobni upodobitvi imena: Akast (lat. Acastus) kot junak in član Argonavtov ter kot kralj Iolkusa. Po večini virov je Akast pogosto omenjen kot sin Pelija, vendar obstajajo tudi različne verzije glede njegovega porekla. Njegova žena je v nekaterih pripovedih Astidamija (tudi imenovana Hipolita ali z drugimi oblikami imena), z njo pa naj bi imel otroke, katerih imena se v virih razlikujejo.

Akast kot argonavt

Akast velja za enega izmed Argonavtov — skupine junakov, ki so s kraljem Jazonom odpluli po Zlato runo. V seznamih članov posadke, kakor so jih zapisali različni antični avtorji (npr. Apolonij iz Roda, Apolodor, Higinj), se Akast pojavlja med znanimi imeni. Njegova vloga med Argonavti ni izpričana z velikimi samostojnimi dejanji v preživelih epih, a je njegovo sodelovanje označevalno za pripadnost generaciji helenskih junakov tistega časa.

Lov na kalidonskega merjasca

Akast je omenjen tudi kot eden izmed udeležencev lova na kalidonskega merjasca — znamenitega lova, ki je združil številne heroje, kot so Meleager, Atalanta, Pelej in drugi. Kalidonski merjasec (pošiljen iz Kalidona v Etoliji) je bil poslan znotraj mita kot kazen za maloserčnost in razdraženi boginji Artemidi; lov je postal priložnost za preizkušnjo moči in časti za mnoge junake, med katerimi naj bi bil tudi Akast.

Mit o Peléju in Astidamiji

Ena najbolj znanih pripovedi povezav z Akastom se tiče spora med njegovim domom in Pelejem (očetom Ahila). Po eni od različic Astidamija, žena Akasta, se je bila zaljubila v Peleja. Ko jo je Pelej odklonil, mu je namenila maščevanje: lažno je obtožila Peleja, da jo je skušal zlorabiti. Akast je zaupal obtožbam in poskušal Peleja odstraniti – po zgodbi mu je izročil njegovega meč in ga pustil samovoljno na gori (v nekaterih verzijah na Pelionu), da bi bil ubit. Peleju so nato pomagali bogovi ali nebesni pomočniki (npr. Hermes ali Kentaur Hiron) in je preživel; kasneje se je Pelej vrnil in si priboril maščevanje nad Akastom in njegovim gospodarstvom. Podrobnosti dogodkov in njihove razrešitve se v virih razlikujejo.

Viri in upodobitve

O Akastu govorijo različni antični avtorji, med njimi Apolonij iz Roda (v epu Argonavti), Apolodor (v mitografskih povzetkih) in Higinj. V umetnosti in literaturi je Akast redka, a prepoznavna figura iz kroga mitoloških junakov, predvsem zaradi povezav z zgodbo o Jazonu, lovi na kalidonskega merjasca in dogodkov, povezanih s Pelejem.

Pomen in interpretacija

Akast ni med najbolj izstopajočimi posamezniki grške mitologije, a ilustrira značilno lastnost helenskih epov: mrežo sorodstev in zavezništev, kjer manjši ali srednji junaki povezujejo zgodbe veliki junakov in priložnostno povzročajo pomembne zaplete (kot je spor med Akastom in Pelejem). Njegovo pojavljanje v različnih mitih prikazuje, kako so antični pripovedovalci združevali lokalne legende v širše epske cikle.

Išči po črki