Monocit
Monociti so vrsta belih krvničk, ki so del imunskega sistema človeškega telesa. V obarvanih razmazih jih običajno prepoznamo po velikih dvoplastnih jedrih. So vrsta rezervnih celic, ki se spremenijo v makrofage in celice pomočnice imunskega sistema, imenovane dendritične celice.
Monociti v imunskem sistemu delujejo z dvema hitrostma:
- postopno obnavljanje rezidenčnih makrofagov in dendritičnih celic v normalnih pogojih in
- Hitro (~ 8-12 ur) se premaknejo v okuženo tkivo kot odziv na signale vnetja. Tam se delijo in diferencirajo v makrofage in dendritične celice ter povzročijo imunski odziv.
Polovica vseh monocitov je shranjena kot rezerva v vranici, preostali so v obtoku ali v tkivih.
Monocit pod svetlobnim mikroskopom (40x) iz razmaza periferne krvi, obdan z eritrociti.
Fiziologija
Monociti nastanejo v kostnem mozgu iz predhodnikov matičnih celic, imenovanih monoblasti. Monociti krožijo v krvnem obtoku približno en do tri dni, nato pa se običajno preselijo v tkiva po vsem telesu. Predstavljajo od tri do osem odstotkov levkocitov v krvi.
Monociti, ki se iz krvnega obtoka preselijo v tkiva, se nato diferencirajo v makrofage ali dendritične celice, ki ostanejo v tkivu. Makrofagi so odgovorni za zaščito tkiv pred tujki. So celice, ki imajo veliko gladko jedro, veliko površino citoplazme in številne notranje mehurčke za predelavo tujkov.
Monociti ter njihovi potomci makrofagi in dendritične celice imajo v imunskem sistemu tri glavne funkcije. To so fagocitoza, predstavitev antigenov in proizvodnja citokinov.
- Fagocitoza je proces sprejemanja mikrobov in delcev, ki mu sledi prebava in uničenje tega materiala. Monociti lahko s protitelesi uničijo tudi okužene gostiteljske celice.
- Mikrobni delci, ki ostanejo po takšni prebavi, lahko služijo kot antigeni. Ta proces se imenuje predstavitev antigena in vodi do aktivacije limfocitov T. Ti proti antigenu sprožijo specifičen imunski odziv.
- Drugi mikrobni produkti lahko neposredno aktivirajo monocite, kar vodi v proizvodnjo pro-vnetnih citokinov.
Monociti
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so monociti?
O: Monociti so vrsta belih krvničk, ki so del telesnega imunskega sistema.
V: Kako lahko prepoznamo monocite?
O: Monocite lahko v obarvanih razmazih prepoznamo po velikih dvoplastnih jedrih.
V: V kaj se monociti spremenijo?
O: Monociti se spremenijo v makrofage in imunske celice pomočnice, imenovane dendritične celice.
V: S kakšnima hitrostma delujejo monociti v imunskem sistemu?
O: Monociti v imunskem sistemu delujejo z dvema hitrostma: v normalnih razmerah postopoma obnavljajo rezidenčne makrofage in dendritične celice, v odzivu na signale vnetja pa se hitro (~8-12 ur) premaknejo v okuženo tkivo.
V: Kaj naredijo monociti, ko dosežejo okuženo tkivo?
O: Ko dosežejo okuženo tkivo, se monociti delijo in diferencirajo v makrofage in dendritične celice, da povzročijo imunski odziv.
V: Kje je shranjena polovica vseh monocitov?
O: Polovica vseh monocitov je shranjena kot rezerva v vranici.
V: Kje se nahajajo preostali monociti?
O: Preostali monociti so v obtoku ali v tkivih.
