Omrežni most: kaj je, kako deluje in razlika do omrežnega stikala
Spoznajte omrežni most (sloj 2): delovanje, primerjava s stikalom, prednosti in pomanjkljivosti. Preprosto razloženo, tehnični primeri in nasveti za pravilno izbiro.
Omrežni most je naprava, ki povezuje dva ali več delov lokalnega omrežja na plasti podatkovne povezave (sloj 2 modela OSI). Njegova osnovna naloga je preusmerjanje Ethernet okvirjev med segmenti omrežja glede na MAC naslove naprav. Most tako deluje kot pametnejša alternativa preprostim razdelilnikom (hubom), saj lahko filtrira in usmerja promet namesto, da bi ga vedno posredoval povsod.
Kako deluje most
Osnovni mehanizmi delovanja mostu so:
- Učenje MAC naslovov: most spremlja izvorne MAC naslove v prejetih okvirih in jih poveže z vmesniki (vrati). Tako gradi tabelo MAC naslovov (angl. MAC address table).
- Filtriranje in posredovanje: ko prejme okvir, preveri ciljalen MAC naslov. Če je cilj v isti podsistemu (na istem vratih), okvir zavrne; če je cilj na drugem vmesniku, okvir posreduje le tja. Če cilj ni znan, okvir razširi (flood) na vse druge porte.
- Starostna politika (aging): vnosi v tabeli MAC se čez čas potečejo, kar omogoča posodobitev pri mobilnih ali dinamičnih omrežjih.
- Preprečevanje zank: pri več mostovih v omrežju se lahko pojavijo zanke, zato se običajno uporablja Spanning Tree Protocol (STP) ali njegovi derivati, ki ugotovijo in onemogočijo redundantne poti.
Kje se most uporablja
- Povezovanje dveh segmentov Ethernet kabla ali različnih fizičnih medijev (npr. optika ↔ bakreni kabel).
- Brezžični mosti (wireless bridges) za povezavo dveh LAN-ov preko Wi‑Fi.
- V nekaterih primerih za segmentacijo kolizijskih domen v zelo starih ali specializiranih omrežjih.
- V sodobnih omrežjih se funkcionalnost mostov pogosto integrira v stikala, usmerjevalnike ali brezžične dostopne točke.
Glavne razlike med mostom in stikalom
Omrežna stikala so prav tako naprave sloja 2 in so po funkciji zelo podobna mostovom, vendar so v praksi naprednejša in zmogljivejša. Najpomembnejše razlike so:
- Implementacija posredovanja: Tradicionalni mostovi pogosto izvajajo posredovanje s programsko opremo, medtem ko sodobna stikala uporabljajo namensko strojno logiko (ASIC), kar omogoča hitrejše procesiranje.
- Hitrost in zmogljivost: stikala delujejo s sorazmerno višjimi hitrostmi zaradi strojne podpore in pogosto večje prepustnosti ter manjših zakasnitev.
- Načini preklapljanja: mostovi običajno uporabljajo metodo store-and-forward. Stikala pa lahko uporabljajo store-and-forward, cut-through ali fragment-free, kar zmanjša zakasnitev v določenih scenarijih.
- Število vrat: stikala imajo običajno veliko več vrat kot enostavni mostovi in so zato primernejša za večje LAN povezave.
- Podpora za polni duplex: sodobna stikala in moderna omrežna oprema v splošnem podpirajo polni (full) duplex, kar omogoča sočasno pošiljanje in sprejemanje. Starejši tipi mostov so bili pogosto omejeni na pol‑dupleksni (half‑duplex) način, a to ni več tipično za sodobne naprave.
- Kolizijske in oddajne domene: tako most kot stikalo imajo običajno po eno kolizijsko domeno na posamezno vmesniško vrata (to pomeni, da je vsak port ločena kolizijska domena). Vendar pa stikala lahko ustvarijo ločene oddajne (torej broadcast) domene z uporabo VLAN-ov — za vsak VLAN je namreč ločena broadcast domena.
- Funkcije in upravljanje: sodobna stikala pogosto ponujajo napredne funkcije (VLAN, QoS, ACL, upravljanje preko SNMP/CLI/Web), medtem ko so bili klasični mostovi omejeni na osnovno preusmerjanje okvirjev.
Prednosti in omejitve
- Prednosti: zmanjšanje nepotrebnega prometa med segmenti, izboljšanje učinkovitosti omrežja v primerjavi z razdelilniki, enostavna konfiguracija (pri transparentnih mostovih) in možnost povezovanja različnih fizičnih medijev.
- Omejitve: mosti ne razbijajo broadcast domen (razen z VLAN-ji ali usmerjevalniki), so počasnejši kot sodobna strojna stikala in lahko zahtevajo dodatne ukrepe (npr. STP) za preprečevanje zank v večjih topologijah.
Priporočila
Za večino sodobnih LAN-ov je bolje uporabiti upravljano stikalo, ker nudi večjo zmogljivost in funkcionalnost. Omrežni mosti pa so še vedno uporabni v specializiranih situacijah (npr. brezžični mosti, povezovanje različnih medijev ali enostavne rešitve za majhne, statične povezave).
Za pravilno zasnovo omrežja upoštevajte: topologijo (da se izognete zankam), potrebe po VLAN-ih, zahtevano prepustnost in latenco ter upravljalne in varnostne zahteve — v večini primerov sodobna stikala zagotavljajo najbolj uravnoteženo rešitev.
Sorodne strani
- Premostitev najkrajše poti
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je omrežni most?
O: Omrežni most je naprava, ki povezuje dva dela omrežja na ravni podatkovne povezave (plast 2 modela OSI).
V: Kako deluje omrežni most?
O: Omrežni mostovi delujejo podobno kot omrežna stikala, vendar se promet upravlja drugače. Most bo poslal promet z ene strani na drugo samo, če je namenjen cilju na drugi strani. To je drugače kot pri stikalu na plasti 1, ki pošilja ves promet z obeh strani.
V: Ali se omrežni most imenuje tudi kako drugače?
O: Včasih se omrežni mostovi imenujejo stikala plasti 2.
V: Kakšna je njihova primerjava s koncentratorji in repetitorji?
O: Ker morajo pregledati vsebino prometa, ki gre vanje, so veliko bolj zapleteni kot vozlišče ali repetitor.
V: Na kateri plasti modela OSI deluje omrežni most?
O: Omrežni most deluje na plasti 2 modela OSI, ki je znana tudi kot plast podatkovne povezave.
V: Kakšno vrsto prometa pošilja most?
O: Most pošilja promet z ene strani na drugo samo, če je namenjen naslovu, ki se nahaja na drugi strani.
V: Ali obstaja razlika med tem, kako mostovi in stikala upravljajo svoj promet?
O: Da, mostovi pošiljajo promet z ene strani samo, če gre nekam na drugo stran, medtem ko stikala pošiljajo ves dohodni promet ne glede na njegov ciljni naslov.
Iskati