Norma (Norm) - definicija in pomen v matematiki, sociologiji in kulturi

Splošno razumevanje pojma norma je nekaj, kar velja za normalno, tipično ali sprejeto merilo vedenja, vrednosti, velikosti ali kakovosti. Pojem se uporablja v različnih disciplinah in kontekstih z različnimi, a sorodnimi pomeni.

Lahko pa pomeni tudi:

• Norm (umetna inteligenca) — izraz se v kontekstu AI včasih uporablja za postopke normalizacije podatkov ali kot ime projekta/modela; v vsakem primeru označuje pravila ali standarde, ki usmerjajo delovanje sistema.
• Norma (filozofija) — v filozofiji velja za predpis ali načelo, ki določa, kaj bi moralo biti (normativne izjave) v nasprotju z opisnim (kaj je).
• Norma (sociologija) — družbeno sprejeta pravila vedenja, pričakovanja in standardi, ki usmerjajo interakcije med posamezniki v skupnosti.
• Normativni — pridevnik, ki opisuje nekaj, kar postavlja norme ali vrednostne sodbe (npr. normativna etika, normativna politika).
• Pomanjševalnica lastnega imena "Norman" — v govorici se ime Norman pogosto skrajša v Norm kot gesta prijateljskosti ali kot vzdevek.

V matematiki

V matematiki ima izraz norma več natančno opredeljenih pomenov, ki pogosto merijo "velikost", "dolžino" ali "veljavnost" elementa v določeni strukturi:

• norma (matematika), karta, ki vektorjem pripisuje dolžine — osnovna ideja je funkcija ||·||, ki vektorju priredi nenegativno realno število in izpolnjuje lastnosti pozitivnosti, homogenosti in trikotniške neenakosti. Pogosti primeri so Evklidska norma (2-norma), p- norme (Lp-norme) in neskončna norma (maksimalna komponenta).
• Normiran vektorski prostor — vektorski prostor opremljen z normo, kar omogoča merjenje dolžin in razdalj.
• Norma matrike — operatorna norma matrike meri, kako močno matrika poveča dolžino vektorjev; pogosto uporabljene so Frobeniusova norma in spektralna norma.
• Norma polja v algebraični teoriji števil in Galoisovi teoriji — multiplicativna funkcija iz razširitve polj v osnovno polje, pogosto podana kot produkt vseh Galoisovih slik elementa (product of conjugates).
• Zmanjšana norma v algebri nad teorijo polja — pojem v teoriji algeber, povezan z centralnimi preprostim algebrami (reduced norm).
• Funkcija nenegativnega celega števila v definiciji evklidske domene — uporabi se kot "norma" za ocenjevanje razgradnje in algoritmov, kot je evklidski algoritem.
• Produkt konjugiranih elementov algebrskega elementa — specifična konstrukcija v teoriji števil, povezana z normo v razširitvah polj.
• V deskriptivni teoriji množic je to zemljevid iz množice v ordinale (glej prewellordering) — norma tu meri "stopnjo kompleksnosti" ali "rang" elementov glede na neko dobro urejanje.
• Statistični koncept v psihometriji — v psihometriji in statistiki se izraz "norma" pogosto uporablja za referenčne vrednosti ali standardne ocene (npr. normativni podatki za test), ki omogočajo primerjave med posamezniki in populacijo.

Sociologija in kultura

V družboslovju in kulturnih študijah so družbene norme neutemeljena ali formalizirana pravila, pričakovanja in vedenjski vzorci, ki jih deli določena skupnost. Pomembne značilnosti:

• Ločimo deskriptivne norme (kaj ljudje dejansko počnejo) in injunktivne norme (kaj družba od posameznikov pričakuje, kaj je sprejemljivo ali nezaželeno).
• Norme se vzdržujejo z družbenimi sankcijami (nagrade, kazni, socialno izključevanje) in procesi internalizacije (posameznik jih sprejme kot lastna pričakovanja).
• Vplivajo na vedenje na vseh ravneh — od vsakdanjih manir do formalnih zakonov in institucij; spremembe norm so lahko posledica tehnološkega napredka, socialnih gibanj ali zakonodaje.

Filozofija in etika

V filozofiji se pojem norme povezuje s normativnimi vprašanji — kako naj bi ljudje ravnali, kaj je moralno prav ali nepravilno, katere vrednote je treba uveljaviti. Filozofija loči med opisnim (kaj je) in normativnim (kaj naj bi bilo), pri čemer so norme podlaga za etične teorije, pravne preskrbe in oblikovanje politik.

Drugi pomenki in uporabe

• Naravno prisotne radioaktivne snovi (NORM, angl. Naturally Occurring Radioactive Materials) — tehničen izraz v okoljski znanosti in industriji, ki se nanaša na mineralne ali industrijske materiale z naravno radioaktivnostjo in s tem povezanimi ukrepi za varnost in regulacijo.
• Norm kot osebno ime in vzdevek — pogosto se uporablja kot skrajšana oblika imena Norman; v kulturi se pojavlja kot ime številnih znanih oseb in izmišljenih likov (glej spodaj).

Norm v pop kulturi in kot lastna imena

Norm se pogosto pojavlja kot osebno ime, vzdevek ali del naslova v mediah:

• Norm MacDonald — komik in igralec, znan po oddaji serije The Norm Show (1999–2001), pogosto skrajšano kot Norm.
• Norm Abram — mizar, znan iz televizijske oddaje Ta stara hiša (This Old House).
• Norm Peterson — fiktivni lik v seriji Cheers in njenem spin-offu Norm.
• Norm — lik iz videoigre Crash Nitro Kart.
• Džin Norm — zlobnež v seriji The Fairly OddParents.
• Norm — lik iz serije Life; pojavlja se tudi v različnih kampanjah in promocijah kot prepoznaven vzdevek oziroma simbol.
• Norms Restaurants — veriga restavracij v južni Kaliforniji, znana po lokalni kulinariki in dolgoletni prisotnosti v regiji.

Povzetek: Beseda "norma" je večpomenska in tartno od discipline do discipline — v matematičnem smislu gre za natančno definirano merilo velikosti ali vrednosti, v družboslovnem in filozofskem smislu pa za pravila in pričakovanja, ki usmerjajo vedenje in presoje. V vsakdanjem jeziku pa pomeni nekaj normalnega, običajnega ali sprejetega.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je norma?

V: Kaj še pomeni beseda "norma"?

V: Kdo je bil Norm MacDonald?

V: Kdo je Norm Abram?

V: Kdo je Norm Peterson?

V: Na kaj se nanaša izraz naravno prisoten radioaktivni material?

V: Kdo je Norm iz serije Crash Nitro Kart?

Išči po črki