Dražba
Dražba je način prodaje in nakupa blaga ali storitev. Na dražbi cena predmeta ni vnaprej določena. Ljudje, ki želijo kupiti predmet, povedo, koliko so zanj pripravljeni plačati. To se imenuje ponudba. V vsakem krogu se ponudbe ocenijo: Če so izpolnjena določena merila, se dražba ustavi in en ponudnik kupi predmet po določeni ceni. V nasprotnem primeru se izvede še en krog. Če so izpolnjeni določeni pogoji, se dražba ustavi in predmet ne bo prodan. Obstajajo različne vrste dražb z različnimi pravili.
Dražbe običajno potekajo v določenem časovnem okviru, ko se ta izteče, zmaga ponudba, ki se najbolj ujema s ponudbo, ali pa predmet ne bo prodan.
Obstajajo podjetja, ki so specializirana za dražbe. Ta podjetja zaračunajo pristojbine za izvedbo dražbe; lahko dobijo tudi provizijo, ki je odvisna od cene, po kateri je predmet prodan.
Dražbe lahko potekajo prek spleta ali brez povezave. Včasih se ponudbe oddajo po telefonu ali prek interneta.
Dražba čelade pri Christie's.
Dražba čaja v Melburnu, odtis iz leta 1885. Prikazuje tudi tehtanje in okušanje čaja.
Dražba svežih tunov na Japonskem
"Grasmere" na Ferry Road čaka na prodajo na dražbi. Na spletni strani dražiteljev je zapisano: "Samostojna viktorijanska nepremičnina, potrebna popolne prenove, stoji na odprtem podeželju z okoliškim travnatim pašnikom, ki obsega 8,11 hektarja. Vodilna cena: 150 000 - 200 000 funtov."
Najpogostejše vrste dražb
Najpogostejše vrste dražb so:
- Angleška dražba: zmaga tisti, ki ponudi največ. Dražba se začne pri najnižji ceni, po kateri je prodajalec pripravljen prodati, in se zvišuje, dokler je nekdo pripravljen plačati višjo ceno.
- Nizozemska dražba poteka v obratni smeri: Dražba se začne z najvišjo ceno in se znižuje, dokler se ne najde cena, po kateri je nekdo pripravljen kupiti. Dražba se ustavi, ko je dosežena vnaprej določena najnižja cena, pod katero se dražba ne more izvesti.
- Zaprta dražba s prvo ponudbo: Vse ponudbe se oddajo istočasno v zapečateni ovojnici, zmaga ponudnik z najvišjo ponudbo.
- Vicreyjeva dražba (ali dražba z zapečateno ponudbo po drugi ceni): Deluje enako kot dražba z zapečateno ponudbo po prvi ceni, vendar dražitelj igra le z drugo najvišjo ceno. Ta vrsta dražbe je zelo pomembna v ekonomski teoriji in za modeliranje nekaterih ekonomskih okoliščin.
Mehanizmi, zaradi katerih dražbe delujejo
Dražbe delujejo zaradi asimetrije informacij: Prodajalec želi prodati po najvišji možni ceni, kupci pa želijo plačati čim manj, vendar prodajalec ne pozna cen, ki so jih kupci pripravljeni plačati: Če določi previsoko ceno, ne bo prodaje, če pa določi prenizko ceno, bo imel manjši dobiček. Vsak kupec ve, koliko je pripravljen plačati, ne pozna pa cene, ki so jo pripravljeni plačati drugi kupci. Zato kupci vplivajo drug na drugega. Teorija, ki modelira te pojave, se imenuje teorija dražbe. Temelji na teoriji iger in mikroekonomiki.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je dražba?
O: Dražba je način nakupa in prodaje blaga in storitev, pri katerem cena predmeta ni vnaprej določena.
V: Kaj je ponudba na dražbi?
O: Ponudba na dražbi je znesek denarja, ki ga je oseba pripravljena plačati za predmet, ki se prodaja.
V: Kako se ponudbe na dražbi ocenjujejo?
O: Ponudbe se ocenijo v vsakem krogu dražbe in če so izpolnjena določena merila, se dražba ustavi in predmet se proda tistemu, ki ponudi največ.
V: Ali obstajajo različne vrste dražb?
O: Da, obstajajo različne vrste dražb z različnimi pravili glede na predmete, ki se prodajajo.
V: Kaj se zgodi, če predmet na dražbi ni prodan?
O: Če predmet na dražbi ni prodan, ker ponudnik ni izpolnjeval meril ali ker ni bilo ponudb, predmet ne bo prodan.
V: Ali je mogoče dražbe izvajati prek spleta?
O: Da, dražbe se lahko izvedejo na spletu ali zunaj njega, ponudbe pa se lahko oddajo na različne načine, na primer prek interneta ali telefona.
V: Ali obstajajo podjetja, ki so specializirana za izvajanje dražb?
O: Da, obstajajo podjetja, ki so specializirana za izvajanje dražb, za svoje storitve pa lahko zaračunajo pristojbine in dobijo provizijo, ki je odvisna od cene, za katero je predmet prodan.
