Kazenski streli v nogometu – pravila, potek in znani primeri

Kazenski strel v nogometu je način odločanja o zmagovalcu tekme, če sta obe ekipi dosegli enako število golov.

Če je rezultat po 90 minutah neodločen, ekipi običajno igrata dodatnih 30 minut podaljška. Če je rezultat še vedno enak, sledi streljanje kazenskih strelov. Običajno vsaka ekipa izvaja po pet kazenskih strelov, zmaga pa ekipa, ki jih je dosegla več. Če sta ekipi po teh kazenskih strelih izenačeni, vsaka ekipa izvede še po en kazenski strel, dokler ena ekipa ni v prednosti.

Pravila in potek strelske serije

Postopek strelske serije urejajo pravila IFAB (Mednarodna nogometna zveza). Glavna načela so:

• Met kovanca: pred začetkom serije sodnik ali kapetana izvede met kovanca. Zmagovalec izbere, ali bo streljal prvi ali izbral gol.
• Število strelov: običajno po pet strelov na ekipo; če je po petih izmeničnih izvedbah rezultat izenačen, sledi podaljšek v obliki izmeničnih "izbirev" (shoot-out v podaljšanju – sudden death), dokler se ne pojavi razliko.
• Lokacija strela: strel izvaja z enajstmetrovskega strela (penalta), z označenega strelnega mesta, medtem ko so vsi ostali igralci na igrišču za golom in izven kazenskega prostora ter vsaj 9,15 m od žoge (označeno pravilo za izvedbo kazenskega strela).
• Vratar: vratar nasprotnikov mora ostati na golovni črti in mora imeti vsaj del stopala ali noge na golovi črti, dokler se žoga ne sproži.
• Vrnitev na ponovitev: če pride do kršitev (npr. vratar zapusti golovno črto prehitro, so igralci predčasno vstopili v kazenski prostor ali strelec nezakonito zavaja), sodnik lahko odredi ponovitev strela ali izreče disciplinske ukrepe.

Tehnična pravila in omejitve

• Kdo sme streljati: po pravilih lahko strele izvede katerikoli igralec, ki je bil na igrišču ob koncu podaljška (ali rednega dela, če ni bilo podaljška). Igralci, ki so bili izključeni ali niso več na igrišču, ne morejo streljati.
• Menjave: dodatne menjave za streljanje niso dovoljene; dovoljena je samo standardna možnost menjav, če je bila uporabljena pred koncem igre.
• Feinti in zavajanje: določene oblike feinta med izvajanjem strela so dovoljene (na primer spreminjanje hitrosti ali smeri v zamahu), vendar so prepovedane pretirane zavajajoče poteze, kot je ponarejen strel po končanem zamahu – sodnik lahko takšno dejanje sankcionira z ponovitvijo in opozorilom.
• Nepravilnosti: če strelec ali vratar krši pravila in strela ne more ponoviti, sodnik odredi ponovitev ali izreče ustrezne ukrepe (rumeni/ rdeči karton pri nesportnem vedenju).

Kdaj se uporabljajo kazenski streli

Kazenski streli se običajno uporabljajo le na izločilnih pokalnih tekmah, kjer mora biti določen zmagovalec, saj nadaljnje tekme ni. V ligaškem tekmovanju, kjer se točke delijo, se tekme redko odločajo s streli s kazenskih strelov — v teh primerih obe ekipi prejmeta točko za neodločen izid.

Zgodovina in poskusi sprememb sistema

Tradicionalni način je, da prvi strel izvede ena ekipa, druga pa takoj sledi, kar pomeni, da ima ekipa, ki strelja prva, lahko majhno psihološko prednost. Zaradi tega so bili sproženi poskusi, da bi sistem naredili pravičnejši, na primer eksperiment s formatom "ABBA" (podobno tennisu), kjer bi vrstni red strelov potekal: A, B, B, A, A, B, B, A ... Ta sistem je bil preizkušen v nekaterih tekmovanjih, vendar ni bil široko sprejet in IFAB ga ni uveljavila kot obvezno spremembo za vse tekme.

Znani primeri

Številni znani finali pokalov so bili odločeni s kazenskimi streli, na primer finale svetovnega pokala 2006 (Italija proti Franciji), finale lige prvakov UEFA 2005 (Liverpool proti AC Milan) in finale svetovnega pokala 1994 (Brazilija proti Italiji). Ti primeri pogosto ostanejo v spominu zaradi drame, izjemnih branitev vratarjev in tudi napak izvajalcev (npr. zgrešeni zadnji streli, ki odločijo tekmo).

Psihologija, strategije in statistika

• Psihološki pritisk: izvajanje kazenskih strelov je močno psihološko obremenilno. Trening mentalne priprave, rutine pri strelu in poznavanje navad nasprotnikovega vratarja igrajo veliko vlogo.
• Strategije streljanja: strelci se odločajo med močjo in natančnostjo, izbiro kota ali sredine ter spremembo ritma zamaha. Vratarji poskušajo brati poteze, se premikati preden je strel izveden ali uporabiti psihološke prijeme (vendar morajo pri tem spoštovati pravila).
• Uspešnost: statistično se kazenski streli uspešno izvršijo v približno 70–80 % primerov (odvisno od obdobja in lige). Varčevalni odstotek vratarjev se giblje okoli 20–30 % v različnih statistikah.

Praktični nasveti za igralce in trenerje

• Vadite strele pod pritiskom in v različnih scenarijih (redi, podaljški, zadnji streli).
• Pripravite seznam izbrane petorke in naslednje vrstice za morebitni "sudden death".
• Analizirajte nasprotnikove vratarje (pogostečna stran, telegrame) in imajo načrt za vsakega strelca.
• Upoštevajte disciplino — izključeni igralci ne morejo streljati, zato strateško upravljajte z menjavami in opozorili.

Kazenski streli ostajajo eden najbolj dramatičnih delov nogometa: kombinacija tehnične natančnosti, taktične priprave in psihološke trdnosti pogosto določi zmagovalca v najtežjih trenutkih tekmovanja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kazenski strel v nogometu?

V: Kaj se zgodi, če je po 90 minutah nogometne tekme rezultat neodločen?

V: Koliko kazenskih strelov izvede vsaka ekipa v kazenskem streljanju?

V: Kaj se zgodi, če sta obe ekipi po petih kazenskih strelih na nogometni tekmi izenačeni?

V: Na katerih tekmah se običajno uporabljajo samo kazenski streli?

V: Kaj se zgodi, če na tekmi lige nihče ne zmaga?

V: Ali se lahko pokalne tekme končajo z neodločenim izidom?

Išči po črki