Petit Théâtre de la Reine: Kraljičino gledališče v Versaillesu (1780)
Zgodovina
Petit Théâtre de la Reine (Kraljičino gledališče) je majhno intimno gledališče v Versaillesu, postavljeno v bližini Petit Trianona. Zasnovano in zgrajeno je bilo leta 1780 po naročilu Marije Antoanete, ki je želela zaseben prostor za uprizoritve z družino in bližnjimi prijatelji. Delo je opravil njen najljubši arhitekt Richard Mique. Gledališče je bilo del zasebnega življenja kraljice in njenih zabav ter je odražalo navado, da so številni aristokrati imeli na svojih podeželskih posestvih podobna manjša gledališča, kjer so si krajšali čas z igranjem gledaliških iger in oper.
Arhitektura in notranjost
Mikina zunanjost je zasnovana preprosto in umirjeno, z navdihom klasicistične enostavnosti, medtem ko je notranjost bogato razkošna. Uporabljene so zlatne, modre in bele barve, pohištvo in dekoracije ustvarjajo intimno, a prestižno vzdušje. Notranjost je lesena, pobarvana tako, da posnema marmor, kar je bila pogosta tehnika za dosego dragocenega videza brez težke uporabe pravega kamna. Gledališče je zelo majhno — približno sto sedežev — kar daje predstavam zelo domač in neposreden značaj.
Scenski mehanizmi in ohranjene kulise
Odrski stroji, nameščeni ob gradnji, še vedno obstajajo — gre za izvirne mehanizme, ki so omogočali hitro menjavo kulis in prostorsko igro perspektive. Iz izvirnega repertoarja so ohranjene predvsem gozdna kulisa in kulisa kmečke hišice, ki sta bili prilagojeni za predstavo Le Roi et le fermier (Kralj in kmet, 1762) Pierra-Alexandra Monsignyja, ki jo je kraljica tudi sama uprizorila z bližnjimi.
Obnova in kasnejša raba
Gledališče je bilo večkrat obnovljeno; del ohranjenih kulis in dekorjev je bil obnavljan v 19. stoletju, kasneje pa so bila izvedena tudi konservatorska dela v 20. in 21. stoletju, da bi varovali originalne elemente. Februarja 2012 so omenjene kulise in scenografija znova prišli v uporabo pri uprizoritvi v okviru dogodkov, povezanih z operno dejavnostjo v Versaillesu.
Pomembnost in obisk
Petit Théâtre de la Reine je pomemben primer zasebnega aristokratskega gledališča iz zadnjih desetletij pred francosko revolucijo: pokaže način zabave na dvoru in odnose med zasebno estetiko ter javno predstavo. Danes je gledališče del muzejskega kompleksa Versaillesa; obiskovalci si ga lahko ogledajo v okviru obiska Petit Trianona in versailleskega kompleksa, čeprav je dostop včasih omejen zaradi restavratorskih del ali posebnih prireditev. Zaradi svoje velikosti in dobro ohranjenih elementov ostaja privlačen cilj za obiskovalce, ki jih zanima življenje na dvoru in zgodovina gledališča.
Marija Antoinetta, 1780-5
Galerija
· 
Vhod
· 
Strop
· 
Notranjost
· 
Notranjost
· 
Notranjost
· 
Koča za Le Roi in le fermier
· 
Zunanjost
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Petit Théâtre de la Reine?
O: Petit Théâtre de la Reine je majhno gledališče v bližini Petit Trianona v Versaillesu, zgrajeno leta 1780 po naročilu Marije Antoinette za predstave njene družine in prijateljev.
V: Kdo je zasnoval in zgradil gledališče?
O: Petit Théâtre de la Reine je zasnoval in zgradil Richard Mique, najljubši arhitekt Marije Antoanete.
V: Kakšen je bil namen gledališča?
O: Gledališče je bilo namenjeno predstavam za kraljico ter njeno družino in prijatelje, kar je bilo v tistem času običajno na podeželskih posestvih številnih aristokratov.
V: Kakšna je zmogljivost gledališča?
O: Gledališče ima le 100 sedežev.
V: Kakšna je notranjost gledališča?
O: Notranjost gledališča je bogato okrašena z zlato, modro in belo barvo, ki spominja na marmor. Odrska tehnika je še vedno na voljo.
V: Katera je bila prva igra, ki so jo uprizorili v gledališču?
O: Prva igra v gledališču je bila Le Roi et le fermier (Kralj in kmet, 1762) Pierra-Alexandra Monsignyja, ki so jo leta 1780 igrali Marija Antoinetta in njeni prijatelji.
V: Ali so v gledališču ohranjene še kakšne originalne kulise?
O: Da, ohranila sta se prvotna gozdna kulisa in kmečka koča, ki sta bili uporabljeni v prvi igri v gledališču in sta bili obnovljeni v 19. stoletju. Uporabljena sta bila tudi v predstavi Le Roi v operi v Versaillesu februarja 2012.
