Pojav (fenomen) — definicija, etimologija in pomen

Pojav (fenomen) — definicija, etimologija in pomen: razlaga izvora besede iz grščine, različni pomeni, primeri in kontrasti med vidnim ter skritim.

Pojav (grško: φαινόμενo, pl. φαινόμενα) je opazen dogodek ali, dobesedno, nekaj, kar je mogoče videti ali zaznati. Beseda označuje vsako opaženo okoliščino, stanje ali spremembo, ki pritegne pozornost ali je predmet opazovanja in preučevanja.

Izhaja iz samostalnika φαινόμενον (phainomenon, iz gr. »videc, pojav«) in je povezan tudi z glagolom φαινειν (phainein, »pokazati se, izkazati se«). V izvirni grščini je množina φαινόμενα (phainomena), v angleščini sta obliki phenomenon (edn.) in phenomena (mn.). V slovenščini se za označevanje množine običajno uporabljata besedi pojavi ali fenomeni, odvisno od rabe: »pojavi« je bolj nevtralna domača oblika, »fenomeni« pa pogost tujec pri strokovni ali pogovorni rabi.

Za nasprotje ali antonim se v grščini navaja lathomenon — nekaj, kar »leži pod površjem« in ni neposredno zaznavno; več o tem najdete pri antonimija.

Pomen in rabe

• V znanosti: »fenomen« pomeni opažen in ponovljiv dogodek ali pojav, ki ga lahko opisujemo, merimo in poskušamo razložiti z zakonitostmi (npr. optični pojavi, atmosferski pojavi, fizikalni pojavi).
• V filozofiji: pojem igra osrednjo vlogo pri razpravah o tem, kar je neposredno zaznavno (fenomenalno) v nasprotju s t. i. noumenalnim (stvarjo same po sebi). Immanuel Kant je razlikoval med »fenomenom« (kakor se zadeva pojavi našemu dojemanju) in »numenom« (stvar po sebi).
• V vsakdanji rabi: pogosto se uporablja tudi v prenesenem pomenu za nekaj presenetljivega ali izjemnega — npr. »glasbeni fenomen« kot izraz za zelo uspešno ali nenavadno nadarjeno osebo.
• V družboslovju in psihologiji: označuje opazne vedenjske, socialne ali psihološke pojavnosti, ki jih raziskovalci opisujejo in razlagajo.

Opombe o rabi in pomenih

Beseda »pojav« je v slovenščini bolj splošen izraz za karkoli, kar se pokaže ali nastane, brez nujno vrednostnega sodbe. Beseda »fenomen« pogosto nosi tudi dodatno konotacijo nenavadnosti ali izjemnosti, zlasti v vsakdanjem govoru. V strokovnih besedilih pa je »fenomen« nevtralen termin za opis opazovanega pojava.

Primeri:

• Naravni pojavi: blisk, grom, mavrica, potresi.
• Fizikalni pojavi: refrakcija svetlobe, difrakcija, topljenje.
• Družbeni fenomeni: množični gibi, kulturne spremembe, trendi v medijih.
• Posamezniki kot »fenomen«: izjemno nadarjeni športnik ali umetnik, ki ga javnost imenuje »fenomen«.

Sklepno: pojem »poj av / fenomen« zajema širok spekter opazljivih zadev — od vsakdanjih sprememb v naravi do kompleksnih družbenih pojavov in filozofskih razgrnitev narave zaznavanja. Razumevanje razlik med izrazi in njihova raba v kontekstu pomaga pri natančnem opisovanju tistega, kar želimo preučiti ali pojasniti.

Išči po črki