Fotografski film
Fotografski film je list plastike, ki se uporablja za snemanje slik. Plastika je posebej obdelana, zato je občutljiva na svetlobo. Tako je mogoče s plastiko, ko je izpostavljena svetlobi, posneti nevidno sliko. Običajni film je dobavljen v majhnih posodah (škatlah), ki ga ščitijo pred svetlobo. Na običajni fotografski film lahko shranite do 40 slik.
Ko so vse slike posnete, je treba film posebej kemično obdelati. To se imenuje razvijanje filma ali obdelava filma. Zaradi te obdelave postanejo slike vidne (lahko jih vidite), izpostavljeni film pa ni več občutljiv na svetlobo.
Obstajajo različne vrste filmov. Nekateri zahtevajo več svetlobe za osvetlitev kot drugi. Nekateri so samo črno-beli in ne beležijo barv. Obstajajo tudi posebni filmi, ki lahko snemajo infrardečo svetlobo.
Filmi so na voljo tudi v različnih velikostih. Največkrat uporabljeni 35-milimetrski film je na voljo v kovinskih pločevinkah ali kanistrih, obstajajo pa tudi drugi filmi za fotoaparate, ki so na voljo v papirnatih ovitkih ali na posameznih listih.
Nerazvit črno-beli film Arista, ISO 125/22°.
Uporablja
Film lahko uporabite samo enkrat. Nato ga ni mogoče ponovno uporabiti (če ga po naključju ponovno uporabite, nastane artefakt, imenovan večkratna osvetlitev). Ko filma ne uporabljate, ga je treba pokriti pred svetlobo, sicer bo posnel vse svetlobe, ki bodo posijale nanj. Zaradi tega ne bo uporaben za snemanje slike. Film je na voljo v pločevinki, imenovani kanister, ki ga pokriva pred svetlobnimi žarki.
Film potrebuje pravo količino svetlobe, da ustvari sliko. Če je slika presvetla ali pretemna, ne bo pravilno posneta. Čim dlje film snema, tem več svetlobe dobi. Če je fotografirana stvar svetla, se bo posnela hitreje. Če je temnejša, bo film za snemanje potreboval več časa.
Filmi, ki potrebujejo manj časa za snemanje slike, so znani kot "hitrejši" filmi. Različne hitrosti filmov so označene s številko ISO. Večja kot je številka, hitrejši so filmi. Filmi lahko ustvarijo sliko le z usmerjeno svetlobo. Če ni objektiva, ki bi izostril svetlobo, bo film zaradi sprejemanja le te postal bel. Če namesto 100 uporabimo film s stopnjo ISO 200, bo za snemanje slike istega prizora potreboval le polovico manj časa.
Primeri številk ISO so ISO 50, ISO 100, IS0 200, ISO 400, ISO 800 in ISO 1600. Številka ISO se včasih imenuje "številka ASA" ali "hitrost filma". Če je številka ISO nizka, na primer ISO 50, film potrebuje veliko časa za snemanje slike. To se imenuje počasen film. To pomeni, da mora biti zaklop dolgo časa odprt. Če je številka ISO visoka, na primer ISO 800, je slika posneta v zelo kratkem času. To je hitri film. To pomeni, da se mora zaklop hitro odpreti in zapreti.
Pred izumom fotografskega filma so se za fotografiranje uporabljale steklene suhe plošče. V 21. stoletju večina fotoaparatov ne uporablja več filma.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je fotografski film?
O: Fotografski film je list plastike, ki je občutljiv na svetlobo in se uporablja za snemanje vizualnih prizorov.
V: Kako se slika zapiše na fotografski film?
O: Slika se na fotografski film zapiše, ko je plastika izpostavljena svetlobi.
V: Kako je fotografski film zaščiten pred svetlobo?
O: Fotografski film je shranjen v majhnih posodah (škatlah), ki ga ščitijo pred svetlobo.
V: Kako se imenuje postopek, ki naredi slike na filmu vidne?
O: Postopek, ki naredi slike na filmu vidne, se imenuje razvijanje filma ali obdelava filma.
V: Kaj se zgodi z izpostavljenim filmom med obdelavo filma?
O: Eksponirani film po obdelavi ni več občutljiv na svetlobo.
V: Katere vrste filmov obstajajo?
O: Obstajajo različne vrste filmov, med katerimi so filmi, ki za osvetlitev potrebujejo več svetlobe kot drugi, črno-beli filmi in filmi, ki lahko snemajo infrardečo svetlobo.
V: Katere so različne velikosti fotografskih filmov?
O: Nekatere različne velikosti fotografskih filmov vključujejo 35-milimetrske filme (najpogosteje uporabljena velikost), filme v kovinskih pločevinkah ali kanistrih, filme v papirnatih ovitkih ali na posameznih listih.
