New Jersey: zgodovina, kolonialni časi in ameriška revolucija

Prvi ljudje, ki so živeli na ozemlju, ki ga danes poznamo kot New Jersey, so bili pripadniki plemena Lenape (Evropejci so jih pogosto imenovali Delaware). Lenape so v tej regiji živeli že pred vsaj 10.000 leti. Ob prihodu prvih Evropejcev naj bi na tem območju živelo med 8.000 in 20.000 Lenapejev. Njihovo ime pogosto prevajajo kot "prvotno ljudstvo" ali "pristno ljudstvo". Govorili so algonkinske jezike in živeli v razpršenih skupnostih, sestavljenih iz razširjenih družin.

Lenape niso delovali kot ena centralizirana država ali plemenska enota, temveč so imeli številne manjše skupnosti (band/klani), ki so se ukvarjale s preživetjem po letnih časih: moški so lovili in ribarili, ženske pa so obdelovale vrtove in gojile koruzo, fižol, buče in gomoljnice. Obalna območja so bila vir školjk in rib, gozdovi pa so nudili srnjad, medvede in druge živali. Njihove skupnosti so imele bogate trgovske in kulturne vezi z drugimi staroselskimi ljudstvi v regiji.

Kolonialni časi

Prvi Evropejec, za katerega viri navajajo, da je raziskal obalo današnjega New Jerseyja, je bil Giovanni da Verrazzano okoli leta 1524; v 17. stoletju je območje raziskal tudi Henry Hudson (1609), ki je plul v službi Nizozemske Vzhodnoindijske družbe. Ob Hudsonovem prihodu so Nizozemci začeli tržiti in naseljevati območja vzdolž reke Hudson in Newarka.

V 17. stoletju so ob obali in vzdolž rek naseljevali Nizozemci, Švedi in Finci. Ena najstarejših stalnih evropskih naselbin na tem območju je bila Bergen (danes del Jersey Cityja), ki je bila ustanovljena v 1660-ih. Leta 1664 so Britanci prevzeli nadzor nad nizozemskim posestvom Nova Nizozemska in ozemlje podelili dvema lastnikoma oziroma proprietorjema: Siru Georgeu Carteretu za vzhodni del in lordu Johnu Berkeleyju za zahodni del. Dežela je dobila ime New Jersey po otoku Jersey v Rokavskem prelivu; Carteret je izviral iz družine, ki je bila upravitelj otoka Jersey.

Pod proprietarnim sistemom sta Berkeley in Carteret privabljala naseljence z obljubami verske in politične svobode ter ugodnimi pogoji za nakup zemlje. Zaradi teh razmer je New Jersey postal etnično in versko bolj raznolik kot nekatere druge britanske kolonije — naseljevali so ga kvakerji, protestanti različnih smeri in drugi priseljenci. Kolonija je dolgo ostala pretežno podeželska in je pred ameriško revolucijo štela približno 100.000 prebivalcev.

Vladna uprava se je skozi čas spreminjala; New Jersey je v različnih obdobjih delil guvernerja z New Yorkom, dokler ni leta 1738 dobil svojega guvernerja, Lewise Morrisa, kar je bila pomembna prelomnica pri razvoju lokalne uprave.

Revolucija

V letih pred ameriško revolucijo so se tudi v New Jerseyju razširila protibritanska čustva; družba je bila razdeljena: del prebivalstva je podpiral upornike, del pa ostal zvest britanski kroni, pri čemer je velika skupina ostala nevtralna. Leta 1776 je New Jersey sprejel neodvisnost in se pridružil ostalim kolonijam v boju proti britanski upravi.

Zaradi svoje lege med New Yorkom in Philadelphio je New Jersey postal ključno bojišče; v tej majhni zvezni državi so se odigrale številne vojaške operacije — več kot v kateri koli drugi državi. Obe strani sta tu vodili številne spopade, bitke in patrulje preko rek in skozi gozdove. New Jersey je gostil tako večje bitke kot tudi številne manjše spopade in pohode, ki so pomembno vplivali na potek vojne.

Ameriške zmage v pozni jeseni in zime 1776–1777, zlasti pri Trentonu in Princetonu, so povrnile moralo kontinentalski vojski in pokazale, da lahko uporniki premagajo britanske sile v presenetljivih nočnih oziroma zimskih operacijah. Po seriji ofenziv je George Washington zimske mesece pogosto preživel v t. i. Morristown, kjer so se njegovi vojaki zbrali in obnovili svoj bojni potencial.

Bitka pri Trentonu

Po britanskih zmagah jeseni 1776 so britanske in hessenske enote v New Jerseyju vzpostavile več taborov. V Trentonu je bila nameščena zlasti hessenska garnizija, ki je varovala strateško točko ob reki Delaware. Britanski poveljniki so predvidevali, da bi zima omejila sposobnost kontinentalske vojske za ofenzivo, zato so se relativno sprostili.

George Washington je 25.–26. decembra 1776 načrtno prečkal ledeno reko Delaware v noči, kar je bilo izjemno tvegan manever. Prečkanje je zahtevalo ogromno napora zaradi ledenih zametov in močnega toka. Po uspešnem prečkanju so ameriške sile izpeljale presenetljiv nočni napad na hessijske enote v Trentonu, povod za to pa je bil tudi informacijska prednost in načrtno razdeljevanje sil. Napad je bil uspešen: patrioti so zajeli okoli 900 ujetnikov in povzročili večji preblisk optimizma med uporniki, medtem ko so bili ameriški izgube izjemno nizke.

Zmaga pri Trentonu in nato pri Princetonu sta prinesli pomemben preobrat — britanske sile so začasno umaknile nekaj enot iz New Jerseyja, kar je omogočilo ameriškim silam, da ohranijo pobudo v naslednjih mesecih.

Zgodnja državnost

Leto 1787 je za New Jersey pomenilo pomembno prelomnico: država je bila tretja, ki je ratificirala Ustavo ZDA. V naslednjih letih so zvezne spremembe in dodatki postopoma urejali pravice državljanov; New Jersey je podpiral uvedbo začetnih dodatkov, znanih kot Bill of Rights, in aktivno sodeloval v zgodnji zvezni politiki.

Trenton je leta 1790 postal uradno glavno mesto zvezne države New Jersey. Prvi guverner po sprejetju državne ustave je bil William Livingston. V zgodnjem 19. stoletju so se v New Jerseyju začela razvijati prva večja industrijska središča:

• Paterson je postal industrijsko središče – njegova ustanovitev in razvoj sta bila povezana z Alexanderjem Hamiltonom in njegovo pobudo za družbo za razvoj uporabne industrije (Society for Establishing Useful Manufactures), kar je spodbudilo tekstilno in mehansko proizvodnjo.
• Trenton je postal znan po lončarstvu, železu in kasneje po kovinskih izdelkih.
• Mesta kot so Newark, Camden, Jersey City in Passaic so rasla kot proizvodna in transportna vozlišča.

Razvoj kanalov in železnic je pospešil gospodarski razvoj in omogočil hitrejši pretok surovin ter izdelkov. V 19. stoletju so v industrijskih obratih delali številni priseljenci iz Evrope, kar je dodatno obogatilo kulturno in družbeno podobo zvezne države.

Med ameriško državljansko vojno (1861–1865) je New Jersey prispeval čez 25.000 mož v podporo Uniji, organiziranih v več kot 30 polkov, vključno s pehotnimi in konjeniškimi enotami. Vojaki iz New Jerseyja so bili prisotni v številnih ključnih spopadih na vzhodni fronti.

Industrija, priseljenci in inovacije

Po državljanski vojni se je industrijska rast nadaljevala. V drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. so tovarne in tovarniška naselja v New Jerseyju privabljali velike valove priseljencev: najprej iz Irske in Nemčije, pozneje iz Italije in držav srednje in vzhodne Evrope. Do leta 1910 je bil velik delež prebivalstva rojen v tujini ali so bili starši rojeni v tujini, kar je pomenilo, da je New Jersey postal ena najbolj raznolikih zveznih držav tistega obdobja.

Industrializacija je prinesla tudi družbene izzive: vprašanja delovnih razmer, otroškega dela in socialnega varstva so postala politično pomembna. Eden izmed rezultatov teh gibanj je bil vzpon politikov, kot je Woodrow Wilson, ki je bil izvoljen za guvernerja New Jerseyja leta 1910 in je kasneje postal predsednik ZDA (1913), znan po podpori reform na področju delovnih pravic in regulacije velikih podjetij.

New Jersey je bil tudi rodno mesto ali prizorišče dela številnih izumiteljev in industrijskih vizionarjev. Najbolj znan je Thomas Alva Edison, ki je v svojem laboratoriju v Menlo Parku (današnji West Orange) razvijal in izpopolnjeval številne izume, med njimi zanesljivejše žarnice, fonograf ter pomembne prispevke k zgodnjemu razvoju filmske tehnologije. Fort Lee je na prelomu 19. in 20. stoletja postalo eno od središč zgodnjega ameriškega filma, preden se je industrija preselila v Kalifornijo.

20. stoletje

V prvih desetletjih 20. stoletja se je prebivalstvo in industrijska proizvodnja v New Jerseyju hitro povečevala. Med letoma 1900 in 1930 se je število prebivalcev močno povečalo, gospodarstvo pa se je sofisticiralo in diverzificiralo. Velika gospodarska kriza v 30. letih je prizadela tudi New Jersey in povzročila visoko brezposelnost, vendar so programe New Deala in kasnejša vojna proizvodnja med drugo svetovno vojno prispevali k okrevanju gospodarstva.

Po drugi svetovni vojni se je začela močna suburbanizacija: ljudje so se selili iz mestnih središč na predmestja in v manj naseljene dele države. V petdesetih letih so bile zgrajene glavne prometne povezave, ki so spremenile mobilnost in gospodarsko rabo zemljišč: New Jersey Turnpike (odprta 1951) in Garden State Parkway (odprta v 50. letih) sta postali pomembni državni avtocesti.

Letalski promet je prav tako tesno povezan z regijo: današnja mednarodna letališča, kot sta Newark Liberty International in Atlantic City (ter v širšem območju tudi letališče pri New Yorku), so skozi 20. stoletje postala pomembna vozlišča za potniški in tovorni promet. Newark je v drugi polovici stoletja razširil svoje kapacitete in v različnih obdobjih spadal med najbolj obremenjena letališča vzhodne obale.

V zadnjih desetletjih 20. stoletja in v začetku 21. se je New Jersey preoblikoval v sodobno, gospodarsko in kulturno raznoliko državo: ima močno industrijsko in tehnološko bazo, pomembne izobraževalne ustanove, bogato kulturno dediščino in tesne gospodarske vezi z New Yorkom in Philadelphio. Hkrati ostaja tudi kraj z vidnimi ostanki svoje zgodovine — od staroselskih naselbin do revolucije, od industrijske dediščine do zgodnjih filmskih studiev.

New Jersey še naprej ohranja spomin na svojo zapleteno in ponosno zgodovino, hkrati pa se prilagaja sodobnim izzivom in priložnostim, ki jih prinaša 21. stoletje.