Obredi prehoda
Obredi prehoda so obredi, ki jih ljudje izvajajo individualno ali kolektivno kot družbena skupina in ki simbolično potrjujejo odhod iz enega življenjskega obdobja in vstop v drugo.
Vsi ljudje v vseh družbah in kulturah doživljajo obrede prehoda, vendar se ti pogosto odvijajo različno, iz različnih razlogov in ob posebnih časih, odvisno od tega, iz katere družbe ali kulture oseba prihaja. Obredi prehoda slavijo in ščitijo osebo ali osebe, ki se spreminjajo. Sporočajo skupne ideje o družbeno pričakovanem vedenju in odgovornosti ter označujejo prehod iz enega družbenega položaja (npr. polnoletnost), kraja (npr. prehod državne meje), stanja (npr. okrevanje po bolezni), časa (npr. praznovanje novega leta) v drugega.
Arnold van Gennep
Francoski družboslovec Arnold van Gennep (23. april 1873 - 7. maj 1957) je koncept obredov prehoda najbolj znan v svoji knjigi Les rites de passage (Obredi prehoda), prvič objavljeni leta 1909. Van Gennep je preučeval etnografska poročila iz različnih delov sveta, ki so opisovala obrede prehoda. Ugotovil je, da so ti obredi univerzalno strukturirani, čeprav se sami obredi prehoda med družbami in kulturami po značaju precej razlikujejo.
Univerzalna struktura obredov prehoda
Obredi prehoda so razvrščeni v tri faze.
- Ločitev (predkazenski obredi): V tej fazi se oseba ali skupina oseb, ki opravlja obred prehoda, izloči iz svoje družbe in zapusti obstoječi status, hkrati pa se pripravlja na prehod v naslednjega.
- Prehod (Liminalni obredi): (Liminalni obred): faza obreda prehoda, ki je vmes med odhodom osebe ali skupine ljudi iz prejšnjega statusa in prihodom v novega. Ta faza je pogosto nevarna in polna negotovosti.
- Inkorporacija (post-liminalni obredi): Oseba ali skupina oseb, ki opravi obred prehoda, sprejme svoj novi status in odgovornosti ter ponovno vstopi v družbo.
Obredi prehoda in kulturna raznolikost
S priznavanjem različnih načinov, kako različne družbe in kulture izvajajo obrede prehoda, opazujemo kulturno raznolikost. Spoznavanje obredov prehoda med kulturami nam lahko pomaga razumeti druge in sebe. Zavedanje kulturne raznolikosti je bistveno za oblikovanje odprtega, strpnega in sprejemljivega pogleda na ljudi, ki ne prihajajo iz iste družbe ali kulture kot mi.
