Kričanje kot glasovna tehnika v rocku in metalu — definicija in zvrsti
Kričanje je vokalna tehnika, ki se pogosto uporablja v punk rocku, hitro igrani metalski glasbi in screamu. Običajno gre preprosto za glasnejše petje z visokimi toni od običajnih ali glasnejše petje z nizkimi toni od običajnih. V obeh primerih si vokalist običajno prizadeva, da bi zvenel kot nekakšno zverinsko rjovenje. Zato se kričanje z nizkimi toni ponavadi imenuje smrtno rjovenje.
Bolj eksperimentalne oblike kričanja se pogosto uporabljajo v alternativnem rocku in emo glasbi. V teh zvrsteh se pogosto pojavlja kričanje, ki je čustveno obarvano. Skupina Thursday je dober primer tega.
Kričanje je priljubljeno v žanrih: screamo, posthardcore, hardcore punk, heavy metal in številnih drugih.
Med drugimi skupinami, ki so kričale, so Silverstein, Hawthorne Heights in Escape the Fate.
Kaj je kričanje – na kratko
Kričanje ni zgolj "glasno petje". Gre za različne tehnike, s katerimi vokalist ustvarja agresivne, hripave ali grobe vokale, hkrati pa lahko ohranja nadzor nad ladjem, intonacijo in dinamiko. Namesto napornega stiskanja grla pri pravilno izvedenem kričanju glas prihaja iz koordinacije diafragme, pravilnega dihanja in nadzora vokalnih zlož.
Glavne vrste in slogi kričanja
- Smrtno rjovenje (death growl): nizki, globoki, hripavi toni, pogosto s подтоном, ki spominja na rjovenje. Pogosto v death metalu.
- Fry scream (vokalni fry): uporablja se lahka vibracija glasilk pri nizkem pritisku zraka za ustvarjanje hripavega, škripajočega zvoka. Pogosto v post-hardcore in metalcore scenah.
- False cord scream (lažni nabor): uporablja stranske (false) glasilke, kar daje bolj poln in surov zvok brez pretiranega pritiska na prave glasilke.
- High scream / shriek: visoki, prodorni kriki, značilni za screamo in nekatere metal podzvrsti.
- Pig squeal in drugi ekstremi: zelo specifični, ekstravagantni vokalni učinki, ki jih najdemo predvsem v nekaterih podzvrsteh ekstremnega metala.
Tehnika in zdravje glasu
Pravilno kričanje zahteva učenje in postopno razvijanje. Nekaj osnovnih načel:
- Topel začetek: vedno začnite z ogrevanjem glasu in telesa — lažje petje, dihalne vaje, lahki fry zvoki.
- Dihanje iz trebuha (diafragma): moč prihaja iz nadzora dihanja, ne iz stiskanja grla.
- Ne silite naprej: če čutite bolečino ali močan nelagodje v grlu, prenehajte in poiščite strokovno pomoč.
- Hidracija in počitek: redno pijte vodo in dajte glasu počitek po intenzivnih nastopih ali vajah.
- Učenje pod vodstvom: delo z vokalnim trenerjem, ki pozna ekstremne vokalne tehnike, zelo zmanjša tveganje poškodb.
Vaje in napredek
Priporočene vaje vključujejo:
- Dihalne vaje (kontrolirani izdih, štetje izdiha), da izboljšate podporo diafragme.
- Glasbeni fry in blagi distorzijski zvoki na nizkih volumenih za spoznavanje občutka vibracije.
- Postopno daljšanje fraz in večanje intenzivnosti — nikoli neposkakujte na polno moč takoj.
- Uporaba ogledala oziroma snemanje, da spremljate napredek in ugotovite, ali pri tem nepotrebno napenjate vrat.
Tehnika mikrofona in produkcija
Pri kričanju je pomembna tudi tehnika mikrofona in studio obdelava:
- Mikrofoni z visokim SPL (sound pressure level) in dinamični mikrofoni so pogosto bolj primerni za ekstremne vokale.
- Prostor in monitorji: vokalist mora slišati sebe (monitor ali in-ear), da nadzoruje jakost in intonacijo.
- V produkciji se kričanje pogosto plastno snema (layering), uporablja kompresija, ekvalizacija in včasih saturacija ali distorzija za polnost zvoka.
Kontekst in uporaba v žanrih
Kričanje se uporablja tako v studiu kot na odru za prenašanje močnih čustev, agresije ali dramatičnosti. V hardcore punku in metalcoreu je pogosto sredstvo komunikacije besedilnega sporočila z energijo; v screamu in emocore pa je orodje za izražanje notranjega bolečina ali intenzivnih čustev.
Primeri in zgodovina
Čeprav so mnoge zgodnje punk in metal skupine uporabljale surove vokale, so se sodobne tehnike kričanja razvile v 80. in 90. letih, z razmahom ekstremnih metal žanrov in post-hardcore gibanja. Skupine, kot so že omenjene Silverstein, Hawthorne Heights in Escape the Fate, so te tehnike vključile v svoje kompozicije, pogosto v kombinaciji čistih (melodičnih) in kričanih vokalov za kontrast.
Kdaj poiskati strokovno pomoč
Če se pojavi trajna hripavost, bolečina pri petju, oteženo dihanje ali izguba glasu, je smiselno obiskati otorinolaringologa (ORL) ali specialista za glas. Strokovnjak in vokalni trener vam lahko pomagata prilagoditi tehniko in preprečiti dolgotrajne poškodbe.
Zaključek
Kričanje je raznolika in izrazna vokalna tehnika, ki zahteva pravilno tehniko, skrb za glas in postopno učenje. Z ustreznim pristopom je mogoče ustvariti močan, vzdržljiv in varčen vokalni izraz, značilen za številne žanre rocka in metala.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kričanje?
O: Kričanje je vokalna tehnika, ki se pogosto uporablja v punk rocku, hitro igrani metalski glasbi in screamu, pri kateri vokalist običajno poskuša zveneti kot ropot kakšne zveri.
V: Kakšni sta dve obliki kričanja?
O: Dve obliki kričanja sta glasnejša oblika petja z visokimi toni od običajnih in glasnejša oblika petja z nizkimi toni od običajnih.
V: Kaj je smrtno rjovenje?
O: Kričanje z nizkimi toni se običajno imenuje smrtno rjovenje.
V: Katere so bolj eksperimentalne oblike kričanja?
O: Bolj eksperimentalne oblike kričanja se pogosto uporabljajo v alternativnem rocku in emo glasbi, v teh zvrsteh je kričanje pogosto čustveno.
V: Ali lahko naštejete skupino, ki uporablja čustveno kričanje?
O: Skupina Thursday je dober primer skupine, ki uporablja čustveno kričanje.
V: Katere glasbene zvrsti uporabljajo kričanje?
O: Kričanje je priljubljeno v zvrsteh, kot so screamo, posthardcore, hardcore punk, heavy metal in številne druge.
V: Ali lahko naštejete nekaj skupin, ki uporabljajo kričanje?
O: Nekatere skupine, ki uporabljajo kričanje, so Silverstein, Hawthorne Heights in Escape the Fate.