Krona svetega Edvarda — zgodovina, opis in pomen britanske krone
Krona svetega Edvarda: zgodovina, opis in pomen britanske krone — od Karla II. (1661) do obnov, materiali, dragulji, rituali in vloga pri slavnostnih kronanjih.
Krona svetega Edvarda (angl. St Edward's Crown) je ena najpomembnejših del britanske kronološke opreme in ima osrednjo vlogo pri kronanjih britanskih monarhov. Ime nosi po svetem Edvardu Ispovedniku (St Edward the Confessor), anglosaksonskem kralju, ki je imel močan verski in simbolni pomen v zgodnji angleški monarhiji.
Zgodovina
Prvotna srednjeveška krona svetega Edvarda je bila vključena v staro krono, vendar je bila med vladavino parlamenta po usmrtitvi kralja Karla I. leta 1649 razstavljena oziroma stopljena. Trenutna krona je bila naročena in izdelana leta 1661 za slavnostno obnovitev monarhije ob kronanju kralja Karla II. Naročil jo je kronski draguljar Robert Viner.
V stoletjih po tem se je uporaba krone spreminjala. Po kronanju Viljema III. leta 1689 je njen pomen občasno upadel: krono so v nekaterih slovesnostih pogosto nosili v sprevodu ali jo postavili na oltar namesto da bi jo vsakokrat neposredno položili na glavo monarha. V takih primerih je za del procesij in javnih pojavljanj pogosto služila tudi druga krona iz kraljevih draguljev (Imperial State Crown oziroma cesarska državna krona), ki je lažja in bolj primerna za nošenje med daljšimi dogodki. Tradicionalno mesto pri dejanskem trenutku kronanja pa se je krona svetega Edvarda vrnila ob kronanju Jurija V. leta 1911 in je bila od takrat znova uporabljena za dejanski obred kronanja tudi pri kasnejših vladarjih.
Opis in materiali
Sedanja krona svetega Edvarda vsebuje velik del okvirja, ki je bil izdelan leta 1661. Obstaja možnost, da so bili pri izdelavi uporabljeni deli ali elementi iz starejših kron. Okvir je iz zlata, notranji kapica iz žameta, obroba pa je obdelana z erminom.
- Teža: krona tehta 71 oz 14 dwt (kar ustreza približno 2,23 kg).
- Uporabljeni materiali: zlato, srebro, platina, emajl, žamet in ermin.
- Kamenje: za kronanje so bili prvotno uporabljeni najeti in dragoceni kamni; kasneje je bila krona za razstavne namene opremljena z imitacijami. Leta 1911 je bila krona vrnjena v bolj reprezentativno podobo in ji je bilo dodanih 444 poldragih kamnov (turmalini, topazi, rubini, ametisti, safirji, granati, peridot, cirkoni, spineli, akvamarini ipd.).
Pomen in raba pri kronanju
Pri kronanju tradicionalno nastopa canterburyjski nadškof, ki krono vzame z oltarja in jo spoštljivo položi na glavo monarha v tistem ključnem trenutku obreda. Ob tem se izrečejo molitve in pozdravi, nemalokrat pa zvenijo besede "Bog varuj kralja" oziroma "Bog varuj kraljico" (v angleščini "God save the King/Queen"). Po kronanju princeske, princi, pari in vrstniki položijo svoje poklone in se priklonijo; zaslišijo se trobente, včasih pa tudi salve s topovi na londonskem stolpu Tower.
Po samo kronanju monarh običajno sede na prestol in sprejme čaščenje in poklone od cerkvenih predstavnikov, članov kraljeve družine, plemičev in drugih gostov. Za preostale del ceremonije in za javne procesije, kot je izhod iz cerkve in vožnja po Londonu, monarh pogosto namesti lažjo krono (npr. cesarsko državno krono), ki je praktičnejša za nošenje.
Kje si lahko krono ogledate
Krona svetega Edvarda je del zbirke kraljevih draguljev (Crown Jewels) in je shranjena in razstavljena v Towerju v Londonu, kjer si jo lahko ogleda javnost, razen kadar je v uporabi pri kronanjih ali drugih državnih obredih.
Zaključek: Krona svetega Edvarda je močan simbol kontinuitete britanske monarhije: združuje versko tradicijo, zgodovinske spremembe (izgubo in ponovno izdelavo po 1649) ter prilagodljivost — od izključno cerkvene uporabe do včasih bolj predstavniške vloge, nato pa ponovne vrnitve na osrednjo mesto ob samem dejanju kronanja.
Kopija knjige Krona svetega Edvarda.
Dvodimenzionalna upodobitev krone svetega Edvarda, ki se uporablja v kraljevih simbolih.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je krona svetega Edvarda?
O: Krona svetega Edvarda je del kronografskih regalij, ki jih je za kronanje Karla II. 23. aprila 1661 naročil kronski draguljar Robert Viner.
V: Kdaj se je njen pomen zmanjšal?
O: Njen pomen se je zmanjšal po kronanju Viljema III. leta 1689.
V: Kaj se je namesto tega uporabljalo za dejansko kronanje?
O: Za dejansko kronanje se je namesto nje uporabljala cesarska državna krona.
V: Kdaj se je vrnila na svoje tradicionalno mesto?
O: Svoje tradicionalno mesto je ponovno zavzela ob kronanju Jurija V. leta 1911.
V: Kateri materiali se uporabljajo za izdelavo krone svetega Edvarda?
O: Za izdelavo krone svetega Edvarda se uporabljajo zlato, srebro, platina, emajl, turmalini, topazi, rubini, ametisti, safirji, granati, peridoti, cirkoni, spinel, akvamarini, žamet in ermin.
V: Kdo med kronanjem monarhu na glavo namesti krono?
O: Med kronanjem canterburyjski nadškof vzame krono z oltarja in jo spoštljivo položi na glavo monarha.
V: Kaj se zgodi po kronanju monarha?
O: Po kronanju s krono svetega Edvarda se med kronanjem zasliši "Bog varuj kralja/ kraljico", nato pa si princi in princese ter vrstniki in vrstnice nadenejo krone in kape, medtem ko se oglasijo trobente in se v londonskem Towerju izstreli kraljeva salva. Nato se monarh zavihti na prestol in prejme poklon duhovščine, princev in vrstnikov.
Iskati