Ekonomija ponudbe
Ekonomija ponudbe (pogosto imenovana tudi ekonomija prelivanja) je teorija, ki pravi, da če bi se davki najbogatejšim ljudem v družbi znižali, bi bogati ljudje svoj dodatni denar uporabili za naložbe v gospodarstvo, če pa bi se davki povečali, bi bogati zapustili državo in vlagali drugje, kjer so davčne stopnje nižje. Ljudje, ki podpirajo ekonomijo ponudbe, menijo, da davki kaznujejo produktivnost, in če bi jih znižali, bi ljudje proizvedli več blaga in storitev. Mnogi zagovorniki ekonomije ponudbe podpirajo tudi stvari, kot so omejena državna poraba, nizka inflacija in manjša regulacija gospodarstva.
Ekonomist Arthur Laffer je podpiral ekonomijo ponudbe s teorijo, imenovano Lafferjeva krivulja. Teorija je trdila, da vlada ne bo dobila denarja, če bodo davki previsoki, in da vlada ne bo dobila dovolj denarja, če bodo davki prenizki. Teorija je tudi navajala, da bi bilo gospodarstvo manj produktivno, če bi bili davki previsoki, in bi vlada dobila manj denarja, če pa bi bili davki nizki, bi bilo gospodarstvo produktivno in bi vlada dobila več denarja.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil predsednik Ronald Reagan, se je uporabljala ekonomija ponudbe. Davki na dohodek najbogatejših Američanov so se v njegovih dveh mandatih znižali s 70 % na 50 % in na 28 %. Znižali so se tudi davki na kapitalske dobičke. Zagovorniki ekonomije ponudbe omenjajo, da je to znižanje davkov povzročilo oživitev gospodarstva v osemdesetih letih in močan gospodarski razcvet v devetdesetih letih in prvem desetletju 21. stoletja.
Kritiki ekonomije ponudbe pravijo, da bogati pridobivajo veliko denarja v upanju, da bo zelo majhen del tega denarja prišel do revnih, in temu pravijo voodoo ekonomija. Številni kritiki pravijo, da so ekonomske politike na strani ponudbe slabe, ker povzročajo večje razlike med bogatimi in revnimi. Prav tako kritizirajo, da zmanjšanje davkov povzroči krčenje programov za revne ljudi, ki jih potrebujejo. Drugi kritiki opozarjajo, da je veliko znižanje davkov na strani ponudbe v kombinaciji s povečanjem vojaške porabe povzročilo, da se je država močno zadolžila.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ekonomija ponudbe?
O: Ekonomija ponudbe, znana tudi kot ekonomija prelivanja, je teorija, ki pravi, da če se najbogatejšim ljudem v družbi znižajo davki, bodo ta dodaten denar porabili za naložbe v gospodarstvo.
V: V kaj verjamejo zagovorniki ekonomije ponudbe?
O: Zagovorniki ekonomije ponudbe verjamejo, da davki kaznujejo produktivnost in da bi ljudje ob njihovem znižanju proizvedli več blaga in storitev. Podpirajo tudi omejeno državno porabo, nizko inflacijo in manjšo regulacijo gospodarstva.
V: Kdo je podprl ekonomijo ponudbe s teorijo, imenovano Lafferjeva krivulja?
O: Ekonomist Arthur Laffer je podpiral ekonomijo ponudbe s teorijo, imenovano Lafferjeva krivulja.
V: Kako je bila ekonomija ponudbe uporabljena med predsedovanjem Ronalda Reagana?
O: Med predsedovanjem Ronalda Reagana v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se davki na dohodek najbogatejših Američanov znižali s 70 % na 50 % in na 28 %, znižali pa so se tudi davki na kapitalske dobičke.
V: Kaj pravijo zagovorniki ekonomskih politik na strani ponudbe?
O: Zagovorniki ekonomskih politik na strani ponudbe omenjajo, da je to znižanje davkov povzročilo gospodarsko okrevanje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in močan gospodarski razcvet v devetdesetih letih in prvem desetletju 21. stoletja.
V: Kakšne so kritike teh politik?
O: Kritiki ekonomskih politik na strani ponudbe pravijo, da povzročajo večje razlike med bogatimi in revnimi, saj dajejo bogatim ljudem več denarja, ne da bi se veliko preneslo na revnejše posameznike ali družine. Kritizirajo tudi, da zmanjšanje davkov pomeni zmanjšanje programov za tiste, ki jih najbolj potrebujejo. Poleg tega kritiki opozarjajo, da je veliko znižanje davkov skupaj s povečanjem vojaške porabe povzročilo javni dolg.
V: Kaj je voodoo ekonomija?
O: Voodoo ekonomija je drug izraz za ekonomijo ponudbe, ki predlaga, da bo znižanje davkov bogatim posameznikom ali podjetjem povzročilo, da bo denar prišel do revnejših posameznikov ali družin, čeprav se to le redko zgodi.
