Sinhrono potapljanje
Sinhrono potapljanje (sinhrono potapljanje) je šport, v katerem se dva potapljača hkrati potapljata kot ekipa s trimetrske odskočne deske ali desetmetrske ploščadi. Gre za eno od vrst potapljanja, ki je na olimpijskih igrah od olimpijskih iger v Sydneyju leta 2000. Tekmovanje je sestavljeno iz petih ali šestih krogov, odvisno od disciplin. V prvih dveh krogih potapljači opravijo dva osnovna skoka. Nato se od tretjega do petega kroga potopijo v bolj zapletene skoke v prostem slogu. Zmagovalci se določijo glede na skupno število točk sodnikov. Na voljo sta dve vrsti sodnikov. Prvi je tehnični sodnik, ki ocenjuje stopnjo dovršenosti potopov. Drugi je sodnik za sinhronizacijo, ki ocenjuje sinhronizacijo dveh potapljačev. (synchro)
Zgodovina sinhronega potapljanja
Sinhrono potapljanje je bilo mednarodno predstavljeno na svetovnem pokalu FINA leta 1995. Leta 1999 so bile na zasedanju izvršnega odbora MOK v Lozani v olimpijski program dodane štiri discipline sinhronega potapljanja. Nato je sinhrono potapljanje postalo olimpijski šport, ko je debitiralo na igrah v Sydneyju leta 2000 s tekmovanji na treh metrih odskočne deske in desetih metrih odskočne deske za moške in ženske.
Vrsta potopov
Skupine za potapljanje
Obstaja šest skupin potopov. Prvi štirje prikazujejo smer, v katero se potapljač vrti.
1. Napredna skupina: Potapljač je obrnjen proti sprednji strani deske in skoči proti vodi.
2. Skupina za nazaj: Potopi nazaj se začnejo na koncu deske, potapljači so obrnjeni nazaj proti vodi.
3. Obratna skupina: Potapljač se začne potapljati z obrazom, obrnjenim proti sprednji strani deske, nato pa se obrne proti deski.
4. Skupina za potapljanje navznoter: ti potopi se začnejo na koncu deske s hrbtom proti vodi, nato pa se potapljači obrnejo proti deski.
5. Skupina za zvijanje: Vsak potop, pri katerem se uporablja zasuk, razen stoje na rokah.
6. Skupina stojal za roke: Potopi se začnejo s stojo na rokah na koncu ploščadi pred potopom.
Položaji telesa
Potapljanje se lahko izvede v enem od naslednjih štirih položajev.
Pike: Postavitev rok je lahko različna glede na potope posameznega potapljača.
Tuck: Telo je upognjeno v pasu in kolenih, stegna so pritegnjena k prsnemu košu. Pete naj bodo blizu zadnjice, stopala pa naj bodo skupaj.
Ravno: brez upogibov v pasu ali kolenih. Položaj rok je lahko različen po izbiri potapljača ali pa je odvisen od izvedenega potopa.
Prosto: uporaba kateregakoli od zgornjih treh položajev ali njihovih kombinacij pri potapljanju z zasukom.
Točkovanje in ocenjevanje
Točkovanje
Za ocenjevanje posameznih disciplin je potrebnih sedem sodnikov, za sinhrono potapljanje pa 11 sodnikov. Med sinhronim potapljanjem trije sodniki ocenijo zaključek nastopa potapljača A, trije sodniki pa zaključek nastopa potapljača B. Preostalih pet sodnikov oceni sinhronizacijo dveh potapljačev. Vsak sodnik točkuje skok v razponu od 0 do 10 točk, in sicer v razponu polovice točke.
10: Odlično
8,5-9,5: zelo dobro
7-8: dobro
5-6,5: zadovoljivo
2,5-4,5: pomanjkljivo
0,5-2: nezadovoljivo
0: popolnoma neuspešno
Ocenjevanje
Sodniki ocenjujejo naslednje dele skoka, da določijo skupno oceno:
Pristop: pred vzletom naredite nekaj korakov naprej do konca deske. Pristop mora biti gladek, vendar močan in v dobri formi.
Vzlet: Skok potapljača z deske pred izvedbo potopa. pomembno je pokazati nadzor in ravnotežje ter ustrezen kot in oddaljenost od deske.
Nadmorska višina: Višji skok omogoča potapljačem, da se potapljajo natančno in gladko.
Izvedba: pravilna mehanska izvedba, spretnosti, oblika in gracioznost.
Vnos: Vstop v vodo je pomemben, saj je zadnji trenutek, ki ga sodnik opazuje. Biti mora navpičen z minimalnim pljuskanjem.
