Tellurit (TeO3^2−) — ion in mineral: definicija, lastnosti

Tellurit je ion s kemijsko formulo TeO₃^2-, v katerem ima telur (Te) oksidacijsko število +4. Gre za konjugirano bazo telurjeve kisline (H₂TeO₃) in enoprotonirano obliko HTeO₃^-. Telluritni anioni so med stabilnejšimi spojinami telurja v oksidacijskem stanju +4 in se pogosto pojavljajo v raztopinah in v oblikah soli, imenovanih telluriti.

Kemijske lastnosti in vedenje v raztopini

Tellurit se v vodi obnaša kot šibka bazična vrsta. Reakcije, ki opisujejo tvorbo in protonacijo, so na primer:

• TeO₂ + H₂O ⇌ H₂TeO₃ (telurjeva kislina)
• H₂TeO₃ ⇌ HTeO₃^- + H⁺
• HTeO₃^- ⇌ TeO₃^2- + H⁺

V rahlo kislih pogojih prevladuje HTeO₃^-, pri zelo kislih oblikah pa H₂TeO₃. V alkalnih pogojih se običajno tvorijo telluritne soli (npr. Na₂TeO₃) z reakcijo telurjevega dioksida in alkalij ali kovinskih oksidov.

Struktura in redoks lastnosti

Geometrija iona TeO₃^2- je analogna sulfitu (SO₃^2-) — trigonalno piramidalna, z enim prostim elektronskim parom na atomu telurja. Elektronska struktura omogoča resonančne karakteristike vezi Te–O. Telluritni anioni so lahko šibki oksidanti, vendar se v oksidacijskih pogojih lahko oksidirajo do telluratnih vrst (Te(+6), npr. TeO₄^2-), medtem ko se v redukcijskih pogojih lahko reducirajo do teluridov (Te(-2)) ali elementarnega telurja.

Fizične lastnosti in nastanek mineralne oblike

Tellurit je tudi redek mineral, običajno zapisan kot telurjev dioksid (TeO₂). Mineral je rumenkasto do bel in se pojavlja kot kristali ali prah v oksidacijskih conah rudnih nahajališč, kjer se izločijo produkta oksidacije iz predhodnih teluridnih ali elementarnih telurnih faz. V takšnem oksidacijskem okolju nastane tellurit; v nasprotju s tem v redukcijskih razmerah najdemo telurid ali nativni telur.

Priprava in pogosta uporaba

Telluriti se v laboratorijih in industriji pripravljajo z raztapljanjem TeO₂ v alkalijah ali z reakcijo kovinskih oksidov s TeO₂, s čimer nastanejo soli (npr. MTeO₃). Nekatere uporabe telluritov vključujejo:

• uporabo kot predhodnike v sintezi telurjevih spojin,
• dodatek v posebnih steklih in keramiki zaradi vpliva telurja na optične lastnosti,
• uporaba v biokemiji in mikrobiologiji — npr. soli tellurita se uporabljajo v selektivnih gojiščih (potreben je previden nadzor zaradi toksikoloških lastnosti),
• kemijska industrija in laboratorijske reakcije, kjer se izkoristi redoks vedenje telurjevih spojin.

Toksikologija in okolje

Telluritne soli so strupene za številne mikroorganizme in tudi za višje organizme v primernih koncentracijah. Nekatere bakterije lahko reducirajo tellurit do elementarnega telurja, kar se vizualno pokaže kot temna obarvanost rastnega medija. Pri ravnanju s telluritnimi spojinami je priporočljiva uporaba osebne zaščitne opreme in primerno ravnanje z odpadki zaradi potencialne toksičnosti in okoljske ozaveščenosti.

Povzetek

TeO₃^2- (tellurit) je pomemben anion telurja v oksidacijskem stanju +4 z značilno trigonalno-piramidalno strukturo. V vodnih raztopinah je del ravnovesja z HTeO₃^- in H₂TeO₃; v naravi se pojavlja kot rumenkast mineral TeO₂ v oksidacijskih conah rudnih ležišč. Telluritne spojine imajo raznolike kemične uporabe, a zahtevajo previdnost zaradi svoje toksičnosti.

Išči po črki